Page 98 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 98
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
Za bralno pismenost je pomemben tudi jezik, ki ga dijak govori doma.
Dijaki, ki doma ne govorijo slovensko, bi ob kontroli drugih napovedni-
kov dosegli v raziskavi PISA 2009 okvirno 15 točk manj kot dijaki, ki
doma govorijo slovensko.
Socialno-ekonomsko-kulturni status dijaka je naslednji dejavnik, ki
se statistično pomembno povezuje z dosežkom na testu bralne pismeno-
sti. Dijaki z višjim indeksom ESCS imajo višje dosežke. S povečanjem
tega indeksa za 1 enoto se dosežki na testu bralne pismenosti povečajo
za okvirno 3 točke.
Dejavniki, vezani na odnos do branja in pogostost različnih bralnih
aktivnosti, se vsi statistično pomembno povezujejo z dosežkom na testu
bralne pismenosti. Ob kontroli drugih napovednikov imajo posamezni
napovedniki naslednje učinke:
- Pogostejše branje za zabavo je pozitivno povezano z dosežkom. Dija-
ki, ki so odgovorili z za eno enoto višjo kategorijo na lestvici pogostosti
branja za zabavo, imajo okvirno 3,7 točke višji dosežek na testu bralne
pismenosti.
- Z višjim dosežkom se povezuje tudi indeks različnosti bralnega gradi-
va. Različnejše gradivo kot berejo dijaki, višji je njihov dosežek na testu
bralne pismenosti.
- Bolj kot dijaki uživajo v branju, višji je njihov dosežek na testu bralne
pismenosti. Dvig indeksa za eno enoto (eno standardno deviacijo) po-
meni izboljšanje dosežka za kar 11,7 točke.
- Pogostejše kot je obiskovanje knjižnice, slabši je dosežek na testu bral-
ne pismenosti.
- Z dosežkom je pozitivno povezano tudi zaznavanje strategij za razume-
vanje in pomnjenje in strategij povzemanja kot uporabnih, medtem ko
uporaba kontrolnih strategij pri učenju ni povezana z dosežkom na te-
stu bralne pismenosti.
- Branje za šolo z namenom interpretacije literarnih tekstov je statistič-
no pomembno in pozitivno povezano z dosežkom na testu bralne pi-
smenosti, medtem ko povezanost uporabe tekstov z grafičnimi prikazi
z dosežkom na testu ne dosega statistične pomembnosti.
- Dosežek na testu je povezan tudi z zaznavo učiteljeve spodbude pri
bralnih aktivnostih. Dijaki, ki se jim zdi, da jih učitelj slovenščine
spodbuja, imajo višje dosežke.
Zanimivo je, da se pogostost uporabe računalnika povezuje z dosež-
kom na testu bralne pismenosti, vendar negativno. Dijaki, ki pogoste-
je uporabljajo računalnik v šoli, imajo nižje dosežke na testu, prav tako
dijaki, ki pogosteje delajo za šolo z računalnikom doma. Vendar pa je
Za bralno pismenost je pomemben tudi jezik, ki ga dijak govori doma.
Dijaki, ki doma ne govorijo slovensko, bi ob kontroli drugih napovedni-
kov dosegli v raziskavi PISA 2009 okvirno 15 točk manj kot dijaki, ki
doma govorijo slovensko.
Socialno-ekonomsko-kulturni status dijaka je naslednji dejavnik, ki
se statistično pomembno povezuje z dosežkom na testu bralne pismeno-
sti. Dijaki z višjim indeksom ESCS imajo višje dosežke. S povečanjem
tega indeksa za 1 enoto se dosežki na testu bralne pismenosti povečajo
za okvirno 3 točke.
Dejavniki, vezani na odnos do branja in pogostost različnih bralnih
aktivnosti, se vsi statistično pomembno povezujejo z dosežkom na testu
bralne pismenosti. Ob kontroli drugih napovednikov imajo posamezni
napovedniki naslednje učinke:
- Pogostejše branje za zabavo je pozitivno povezano z dosežkom. Dija-
ki, ki so odgovorili z za eno enoto višjo kategorijo na lestvici pogostosti
branja za zabavo, imajo okvirno 3,7 točke višji dosežek na testu bralne
pismenosti.
- Z višjim dosežkom se povezuje tudi indeks različnosti bralnega gradi-
va. Različnejše gradivo kot berejo dijaki, višji je njihov dosežek na testu
bralne pismenosti.
- Bolj kot dijaki uživajo v branju, višji je njihov dosežek na testu bralne
pismenosti. Dvig indeksa za eno enoto (eno standardno deviacijo) po-
meni izboljšanje dosežka za kar 11,7 točke.
- Pogostejše kot je obiskovanje knjižnice, slabši je dosežek na testu bral-
ne pismenosti.
- Z dosežkom je pozitivno povezano tudi zaznavanje strategij za razume-
vanje in pomnjenje in strategij povzemanja kot uporabnih, medtem ko
uporaba kontrolnih strategij pri učenju ni povezana z dosežkom na te-
stu bralne pismenosti.
- Branje za šolo z namenom interpretacije literarnih tekstov je statistič-
no pomembno in pozitivno povezano z dosežkom na testu bralne pi-
smenosti, medtem ko povezanost uporabe tekstov z grafičnimi prikazi
z dosežkom na testu ne dosega statistične pomembnosti.
- Dosežek na testu je povezan tudi z zaznavo učiteljeve spodbude pri
bralnih aktivnostih. Dijaki, ki se jim zdi, da jih učitelj slovenščine
spodbuja, imajo višje dosežke.
Zanimivo je, da se pogostost uporabe računalnika povezuje z dosež-
kom na testu bralne pismenosti, vendar negativno. Dijaki, ki pogoste-
je uporabljajo računalnik v šoli, imajo nižje dosežke na testu, prav tako
dijaki, ki pogosteje delajo za šolo z računalnikom doma. Vendar pa je
