Page 95 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 95
sekundarne analize rezultatov
Tabela 20: Nepojasnjena varianca na ravni šole in dijaka v različnih modelih.
Dijaki, ki obiskujejo različne izobraževalne programe, dosegajo zelo
različne dosežke. Kakšna je razlika med posameznimi izobraževalnimi
programi, lahko vidimo tudi v Tabeli 21. Če opazujemo samo splošne
razlike med izobraževalnimi programi v dosežku na testu bralne pisme-
nosti (tabela 21, model 1), so dijaki klasičnih in splošnih gimnazij v pov-
prečju dosegali za 170 točk višje dosežke od dijakov srednjega poklicne-
ga izobraževanja, za 94 standardiziranih točk višje dosežke od dijakov
tehničnega oz. strokovnega srednjega izobraževanja in za 34 točk višje
dosežke od dijakov strokovne gimnazije. To priča, da dijaki z različni-
mi bralnimi kompetentnostmi izbirajo različne srednješolske izobraže-
valne programe, saj je povsem neverjetno, da bi vse take razlike med do-
sežki dijakov nastale v prvem letu izobraževanja. Vprašanje pa je, koli-
kšen del razlik lahko pripišemo splošnim razlikam v sposobnostih dija-
kov, vpisanih na različne izobraževalne programe, kolikšen del razlik pa
povzročajo programi sami.
V modelu 2, kjer smo v napovedovanje dosežka dijakov vključili tudi
napovednike, vezane na socialno-ekonomski položaj dijakov ter značil-
nosti njihovih bralnih dejavnosti, se je nepojasnjena varianca med šola-
mi znižala za okrog 35 % (v primerjavi z nepojasnjeno varianco v mode-
lu 1).
V kolikšni meri torej različni dejavniki prispevajo k celotni varianci
dosežkov dijakov na testu bralne pismenosti PISA 2009? Približno 52 %
totalne variance dosežkov dijakov lahko pojasnimo z razlikami med iz-
obraževalnimi programi, približno 3 % z razlikami med šolami znotraj
izobraževalnih programov, ki so posledica razlikovanja šol v napovedni-
kih, vključenih v model 2 (tj. posledica razlik v povprečnem socialno-
ekonomskem položaju in značilnostih bralnih dejavnosti dijakov na raz-
Tabela 20: Nepojasnjena varianca na ravni šole in dijaka v različnih modelih.
Dijaki, ki obiskujejo različne izobraževalne programe, dosegajo zelo
različne dosežke. Kakšna je razlika med posameznimi izobraževalnimi
programi, lahko vidimo tudi v Tabeli 21. Če opazujemo samo splošne
razlike med izobraževalnimi programi v dosežku na testu bralne pisme-
nosti (tabela 21, model 1), so dijaki klasičnih in splošnih gimnazij v pov-
prečju dosegali za 170 točk višje dosežke od dijakov srednjega poklicne-
ga izobraževanja, za 94 standardiziranih točk višje dosežke od dijakov
tehničnega oz. strokovnega srednjega izobraževanja in za 34 točk višje
dosežke od dijakov strokovne gimnazije. To priča, da dijaki z različni-
mi bralnimi kompetentnostmi izbirajo različne srednješolske izobraže-
valne programe, saj je povsem neverjetno, da bi vse take razlike med do-
sežki dijakov nastale v prvem letu izobraževanja. Vprašanje pa je, koli-
kšen del razlik lahko pripišemo splošnim razlikam v sposobnostih dija-
kov, vpisanih na različne izobraževalne programe, kolikšen del razlik pa
povzročajo programi sami.
V modelu 2, kjer smo v napovedovanje dosežka dijakov vključili tudi
napovednike, vezane na socialno-ekonomski položaj dijakov ter značil-
nosti njihovih bralnih dejavnosti, se je nepojasnjena varianca med šola-
mi znižala za okrog 35 % (v primerjavi z nepojasnjeno varianco v mode-
lu 1).
V kolikšni meri torej različni dejavniki prispevajo k celotni varianci
dosežkov dijakov na testu bralne pismenosti PISA 2009? Približno 52 %
totalne variance dosežkov dijakov lahko pojasnimo z razlikami med iz-
obraževalnimi programi, približno 3 % z razlikami med šolami znotraj
izobraževalnih programov, ki so posledica razlikovanja šol v napovedni-
kih, vključenih v model 2 (tj. posledica razlik v povprečnem socialno-
ekonomskem položaju in značilnostih bralnih dejavnosti dijakov na raz-
