Page 100 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 100
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
benikov (Justin in Zupančič, 2005) ter v prevladujočem načinu pouče-
vanja učiteljev (npr. Middleton in Midgley, 2002; Puklek Levpušček in
Zupančič, 2009). Večji del nepojasnjene variance pa morda lahko prej
kot z razlikami med šolami znotraj istih izobraževalnih programov po-
jasnjujemo z razlikami na ravni dijakov v tistih socialnih in psiholoških
spremenljivkah, ki jih v naš model nismo vključili.
Z izbranimi napovedniki pojasnimo okrog 63 % variance dosežkov
dijakov. Večino pojasnjenih razlik lahko pripišemo vrsti srednješolskega
izobraževalnega programa. Med izbranimi napovedniki na individualni
ravni pa se jih z bralnimi dosežki PISA 2009 povezuje večina.
Dijakinje v povprečju dosegajo nekoliko višje rezultate pri preizku-
su bralne pismenosti v primerjavi z dijaki. Do razlik v učnih dosežkih
med spoloma naj bi prihajalo predvsem zaradi različnega vedenja fantov
in deklet v razredu (Fergusson in Horwood, 1997) in zaradi razlik v iz-
raznosti specifičnih spoznavnih sposobnosti in motivacije za branje. Za
dekleta je značilna večja sposobnost pisnega izražanja pri maternem je-
ziku, poleg tega naj bi imela prednost pred fanti glede besedne fluentno-
sti, spomina za besedno posredovane podatke in spretnosti pisanja (De-
ary idr., 2007). Rezultati raziskav tudi kažejo, da so dekleta bolj motivi-
rana za branje kot fantje. V slovenskem prostoru je motivacijske dejav-
nike bralne uspešnosti proučevala S. Pečjak s sodelavkami (Pečjak idr.,
2006). V raziskavi, ki je vključevala učence tretjega in sedmega razreda
osnovne šole (N = 2355), so avtorice ugotovile, da so motivacijski dejav-
niki, ki se pomembno pozitivno povezujejo z bralno uspešnostjo (inte-
res za branje, pojmovanje pomembnosti branja), pomembno bolj kot pri
fantih izraženi pri dekletih. Prav tako je bila bolj pri dekletih kot fantih
izražena zatopljenost v branje kot pomembna prvina notranje motivaci-
je. Pri fantih je s starostjo upadala notranja motivacija za branje bolj izra-
zito kot pri dekletih. Dekleta pa izkazujejo tudi višjo zunanjo motivaci-
jo za branje, tj. željo po priznanju, dosežkih ter tekmovalnost. Pomemb-
no je vedeti, da so bolj uspešni bralci tudi v večji meri zunanje motivira-
ni za branje kot slabi bralci.
Z višjimi bralnimi dosežki se v povprečju povezuje tudi slovenščina
kot pogovorni jezik dijakov doma. Dijaki, ki živijo v slovensko govore-
čem družinskem okolju, imajo verjetno bolj razvite govorne kompetence
v tem jeziku kot dijaki, ki doma govorijo tuj jezik, kar prispeva k nekoli-
ko višjim dosežkom pri bralni pismenosti prvih v primerjavi z drugimi.
Govorna kompetentnost (npr. ustnega in pisnega razumevanja ter izra-
žanja) je namreč pomemben dejavnik učne uspešnosti pri različnih šol-
benikov (Justin in Zupančič, 2005) ter v prevladujočem načinu pouče-
vanja učiteljev (npr. Middleton in Midgley, 2002; Puklek Levpušček in
Zupančič, 2009). Večji del nepojasnjene variance pa morda lahko prej
kot z razlikami med šolami znotraj istih izobraževalnih programov po-
jasnjujemo z razlikami na ravni dijakov v tistih socialnih in psiholoških
spremenljivkah, ki jih v naš model nismo vključili.
Z izbranimi napovedniki pojasnimo okrog 63 % variance dosežkov
dijakov. Večino pojasnjenih razlik lahko pripišemo vrsti srednješolskega
izobraževalnega programa. Med izbranimi napovedniki na individualni
ravni pa se jih z bralnimi dosežki PISA 2009 povezuje večina.
Dijakinje v povprečju dosegajo nekoliko višje rezultate pri preizku-
su bralne pismenosti v primerjavi z dijaki. Do razlik v učnih dosežkih
med spoloma naj bi prihajalo predvsem zaradi različnega vedenja fantov
in deklet v razredu (Fergusson in Horwood, 1997) in zaradi razlik v iz-
raznosti specifičnih spoznavnih sposobnosti in motivacije za branje. Za
dekleta je značilna večja sposobnost pisnega izražanja pri maternem je-
ziku, poleg tega naj bi imela prednost pred fanti glede besedne fluentno-
sti, spomina za besedno posredovane podatke in spretnosti pisanja (De-
ary idr., 2007). Rezultati raziskav tudi kažejo, da so dekleta bolj motivi-
rana za branje kot fantje. V slovenskem prostoru je motivacijske dejav-
nike bralne uspešnosti proučevala S. Pečjak s sodelavkami (Pečjak idr.,
2006). V raziskavi, ki je vključevala učence tretjega in sedmega razreda
osnovne šole (N = 2355), so avtorice ugotovile, da so motivacijski dejav-
niki, ki se pomembno pozitivno povezujejo z bralno uspešnostjo (inte-
res za branje, pojmovanje pomembnosti branja), pomembno bolj kot pri
fantih izraženi pri dekletih. Prav tako je bila bolj pri dekletih kot fantih
izražena zatopljenost v branje kot pomembna prvina notranje motivaci-
je. Pri fantih je s starostjo upadala notranja motivacija za branje bolj izra-
zito kot pri dekletih. Dekleta pa izkazujejo tudi višjo zunanjo motivaci-
jo za branje, tj. željo po priznanju, dosežkih ter tekmovalnost. Pomemb-
no je vedeti, da so bolj uspešni bralci tudi v večji meri zunanje motivira-
ni za branje kot slabi bralci.
Z višjimi bralnimi dosežki se v povprečju povezuje tudi slovenščina
kot pogovorni jezik dijakov doma. Dijaki, ki živijo v slovensko govore-
čem družinskem okolju, imajo verjetno bolj razvite govorne kompetence
v tem jeziku kot dijaki, ki doma govorijo tuj jezik, kar prispeva k nekoli-
ko višjim dosežkom pri bralni pismenosti prvih v primerjavi z drugimi.
Govorna kompetentnost (npr. ustnega in pisnega razumevanja ter izra-
žanja) je namreč pomemben dejavnik učne uspešnosti pri različnih šol-
