Page 82 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 82
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
določenih vsebinah, sodelovanjem v skupinski razpravah ali forumih na
spletu, iskanjem uporabnih informacij na spletu, npr. receptov, urnikov).
Višji indeks pomeni večjo stopnjo ukvarjanja s spletnimi dejavnostmi.
Indeks strategij za razumevanje in pomnjenje besedila (UNDREM).
Dijak na 6-stopenjski lestvici (1 = sploh ni uporabna, 6 = zelo je uporab-
na) ocenjuje uporabnost različnih strategij branja in razumevanja bese-
dil (A – osredotoči se na dele besedila, ki jih z lahkoto razume; B – dva-
krat hitro prebere besedilo; C – o vsebini se pogovarja z drugimi; D –
podčrta pomembne dele; E – povzame besedilo s svojimi besedami; F –
besedilo na glas prebere nekomu drugemu). Strategije C, D in E so bolj-
še od strategij A, B in F. Dijaki z višjim indeksom za razliko od dijakov z
nižjim indeksom zaznavajo boljše strategije za razumevanje in pomnje-
nje besedil kot uporabnejše.
Indeks strategij povzemanja besedila (METASUM). Dijak na 6-sto-
penjski lestvici (1 = sploh ni uporabna, 6 = zelo je uporabna) ocenju-
je uporabnost različnih strategij povzemanja besedil (A – napiše pov-
zetek, vanj vključi vse odstavke; B – prepiše stavke dobesedno; C – pre-
den napiše povzetek, večkrat prebere besedilo, D – preveri, ali so v pov-
zetku predstavljena ključna dejstva; E – prebere besedilo, podčrta po-
membnejše stavke, jih napiše s svojimi besedami). Pri računanju indeksa
se upošteva, da sta strategiji D in E boljši od strategij A in C in ti boljši
od strategije A. Dijaki z višjim indeksom za razliko od dijakov z nižjim
indeksom zaznavajo boljše strategije za razumevanje in pomnjenje bese-
dil kot uporabnejše.
Indeks kontrolnih strategij (CSTRAT). Dijak na 4-stopenjski lestvi-
ci (1 = skoraj nikoli, 4 = skoraj vedno) odgovarja na postavke, ki sprašu-
jejo, kako pogosto uporablja različne kontrolne strategije (najprej posku-
šaugotoviti, kaj se mora naučiti; preveri, ali je razumel prebrano; posku-
ša ugotoviti, katerih pojmov še ne razume; poskrbi, da si zapomni najpo-
membnejše točke; poišče dodatna pojasnila). Višji indeks pomeni pogo-
stejšo uporabo kontrolnih strategij.
Pogostost obiskovanja knjižnice (LIBUSE). Dijak na 5-stopenjski le-
stvici (1 = nikoli, 5 = večkrat na teden) oceni, kako pogosto obišče knji-
žnico iz različnih razlogov (za izposojo knjig za razvedrilo; za šolsko
delo; da tam naredi domačo nalogo; da bere revije ali časopise; da bere
knjige za zabavo; da se uči o stvareh, ki niso povezane s poukom; da upo-
rablja internet). Višji indeks pomeni pogostejše obiskovanje knjižnice.
Pogostost uporabe računalnika v šoli (USESCH). Dijak na 4-stopenj-
ski lestvici (1 = nikoli ali skoraj nikoli, 4 = vsak dan ali skoraj vsak dan)
ocenjuje, kako pogosto v šoli uporablja računalnik za različne namene
določenih vsebinah, sodelovanjem v skupinski razpravah ali forumih na
spletu, iskanjem uporabnih informacij na spletu, npr. receptov, urnikov).
Višji indeks pomeni večjo stopnjo ukvarjanja s spletnimi dejavnostmi.
Indeks strategij za razumevanje in pomnjenje besedila (UNDREM).
Dijak na 6-stopenjski lestvici (1 = sploh ni uporabna, 6 = zelo je uporab-
na) ocenjuje uporabnost različnih strategij branja in razumevanja bese-
dil (A – osredotoči se na dele besedila, ki jih z lahkoto razume; B – dva-
krat hitro prebere besedilo; C – o vsebini se pogovarja z drugimi; D –
podčrta pomembne dele; E – povzame besedilo s svojimi besedami; F –
besedilo na glas prebere nekomu drugemu). Strategije C, D in E so bolj-
še od strategij A, B in F. Dijaki z višjim indeksom za razliko od dijakov z
nižjim indeksom zaznavajo boljše strategije za razumevanje in pomnje-
nje besedil kot uporabnejše.
Indeks strategij povzemanja besedila (METASUM). Dijak na 6-sto-
penjski lestvici (1 = sploh ni uporabna, 6 = zelo je uporabna) ocenju-
je uporabnost različnih strategij povzemanja besedil (A – napiše pov-
zetek, vanj vključi vse odstavke; B – prepiše stavke dobesedno; C – pre-
den napiše povzetek, večkrat prebere besedilo, D – preveri, ali so v pov-
zetku predstavljena ključna dejstva; E – prebere besedilo, podčrta po-
membnejše stavke, jih napiše s svojimi besedami). Pri računanju indeksa
se upošteva, da sta strategiji D in E boljši od strategij A in C in ti boljši
od strategije A. Dijaki z višjim indeksom za razliko od dijakov z nižjim
indeksom zaznavajo boljše strategije za razumevanje in pomnjenje bese-
dil kot uporabnejše.
Indeks kontrolnih strategij (CSTRAT). Dijak na 4-stopenjski lestvi-
ci (1 = skoraj nikoli, 4 = skoraj vedno) odgovarja na postavke, ki sprašu-
jejo, kako pogosto uporablja različne kontrolne strategije (najprej posku-
šaugotoviti, kaj se mora naučiti; preveri, ali je razumel prebrano; posku-
ša ugotoviti, katerih pojmov še ne razume; poskrbi, da si zapomni najpo-
membnejše točke; poišče dodatna pojasnila). Višji indeks pomeni pogo-
stejšo uporabo kontrolnih strategij.
Pogostost obiskovanja knjižnice (LIBUSE). Dijak na 5-stopenjski le-
stvici (1 = nikoli, 5 = večkrat na teden) oceni, kako pogosto obišče knji-
žnico iz različnih razlogov (za izposojo knjig za razvedrilo; za šolsko
delo; da tam naredi domačo nalogo; da bere revije ali časopise; da bere
knjige za zabavo; da se uči o stvareh, ki niso povezane s poukom; da upo-
rablja internet). Višji indeks pomeni pogostejše obiskovanje knjižnice.
Pogostost uporabe računalnika v šoli (USESCH). Dijak na 4-stopenj-
ski lestvici (1 = nikoli ali skoraj nikoli, 4 = vsak dan ali skoraj vsak dan)
ocenjuje, kako pogosto v šoli uporablja računalnik za različne namene
