Page 79 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 79
sekundarne analize rezultatov
čen vzorec 4000 dijakov najverjetneje bolje odraža raznolikost populaci-
je kot pa vzorec 100 šol s 40 dijaki. Negotovost, povezana z vsako oceno
populacijskega parametra (standardna napaka), je tako pri večstopenj-
skem vzorčenju večja, kot bi bila pri enostavnem naključnem vzorčenju,
večje standardne napake pa so povezane z manjšo statistično pomemb-
nostjo statistik. Obravnavanje podatkov PISA 2009 kot podatkov, do-
bljenih z naključnim vzorčenjem, bi torej navadno rezultiralo v statistič-
ni pomembnosti rezultatov (npr. razlik med skupinami), ki bi bila višja
od dejanske, zato moramo uporabljati drugačne analize od tistih, ki jih
uporabljamo pri naključnih vzorcih (OECD, 2009).
Z uporabo 80 replikatov uteži podatke obdelujemo po principu
prevzorčenja. Z vsako vrsto replikatov izračunamo eno oceno populacij-
skega parametra. Nato lahko med seboj primerjamo 80 ocen in empirič-
no ugotovimo, kakšna je njihova variabilnost oz. standardna napaka, ker
bi bila ob množici dejavnikov vzorčenja, ki jih je potrebno upoštevati pri
računanju standardne napake, analitična enačba za izračun standardne
napake preveč kompleksna.
Replikati uteži so v raziskavi PISA 2009 dobljeni po Fayevi modifi-
kaciji balansiranega ponovljenega repliciranja (OECD, 2009).
Z združeno uporabo verjetnih vrednosti (5) in replikatov uteži (80 +
osnovna utež) dobimo skupno 405 ocen parametra, ki nas zanima (npr.
aritmetične sredine, variance, korelacije), in njegove standardne napake.
Preučevane spremenljivke
V analize smo vključili spremenljivke, vezane na odgovore dijakov
pri VDD, in spremenljivke, vezane na dosežek dijakov pri preizkusih
znanja v okviru raziskave PISA 2009 (z vrednostmi, kot obstajajo v po-
datkovni bazi PISA 2009).
Bralna pismenost je v raziskavi PISA opredeljena kot »razumeva-
nje, uporaba, razmišljanje o napisanem besedilu ter zavzetost ob branju
tega, kar bralcu omogoča doseganje postavljenih ciljev, razvijanje lastne-
ga znanja in potencialov ter sodelovanje v družbi« (Pedagoški inštitut,
2010: 7).
Ocene bralnih dosežkov so bile v mednarodni analizi dobljene z le-
stvičenjem po teoriji odgovora na postavko na podlagi odgovorov dija-
kov iz vseh vključenih držav. Predstavljajo pet različnih, naključno iz-
branih vrednosti verjetja za oceno dosežka posameznega dijaka pri pre-
izkusih bralne pismenosti.
Med podatki, zbranimi z vprašalnikom za dijakinje in dijake v razi-
skavi PISA 2009, smo na podlagi različnih psiholoških razlagalnih mo-
čen vzorec 4000 dijakov najverjetneje bolje odraža raznolikost populaci-
je kot pa vzorec 100 šol s 40 dijaki. Negotovost, povezana z vsako oceno
populacijskega parametra (standardna napaka), je tako pri večstopenj-
skem vzorčenju večja, kot bi bila pri enostavnem naključnem vzorčenju,
večje standardne napake pa so povezane z manjšo statistično pomemb-
nostjo statistik. Obravnavanje podatkov PISA 2009 kot podatkov, do-
bljenih z naključnim vzorčenjem, bi torej navadno rezultiralo v statistič-
ni pomembnosti rezultatov (npr. razlik med skupinami), ki bi bila višja
od dejanske, zato moramo uporabljati drugačne analize od tistih, ki jih
uporabljamo pri naključnih vzorcih (OECD, 2009).
Z uporabo 80 replikatov uteži podatke obdelujemo po principu
prevzorčenja. Z vsako vrsto replikatov izračunamo eno oceno populacij-
skega parametra. Nato lahko med seboj primerjamo 80 ocen in empirič-
no ugotovimo, kakšna je njihova variabilnost oz. standardna napaka, ker
bi bila ob množici dejavnikov vzorčenja, ki jih je potrebno upoštevati pri
računanju standardne napake, analitična enačba za izračun standardne
napake preveč kompleksna.
Replikati uteži so v raziskavi PISA 2009 dobljeni po Fayevi modifi-
kaciji balansiranega ponovljenega repliciranja (OECD, 2009).
Z združeno uporabo verjetnih vrednosti (5) in replikatov uteži (80 +
osnovna utež) dobimo skupno 405 ocen parametra, ki nas zanima (npr.
aritmetične sredine, variance, korelacije), in njegove standardne napake.
Preučevane spremenljivke
V analize smo vključili spremenljivke, vezane na odgovore dijakov
pri VDD, in spremenljivke, vezane na dosežek dijakov pri preizkusih
znanja v okviru raziskave PISA 2009 (z vrednostmi, kot obstajajo v po-
datkovni bazi PISA 2009).
Bralna pismenost je v raziskavi PISA opredeljena kot »razumeva-
nje, uporaba, razmišljanje o napisanem besedilu ter zavzetost ob branju
tega, kar bralcu omogoča doseganje postavljenih ciljev, razvijanje lastne-
ga znanja in potencialov ter sodelovanje v družbi« (Pedagoški inštitut,
2010: 7).
Ocene bralnih dosežkov so bile v mednarodni analizi dobljene z le-
stvičenjem po teoriji odgovora na postavko na podlagi odgovorov dija-
kov iz vseh vključenih držav. Predstavljajo pet različnih, naključno iz-
branih vrednosti verjetja za oceno dosežka posameznega dijaka pri pre-
izkusih bralne pismenosti.
Med podatki, zbranimi z vprašalnikom za dijakinje in dijake v razi-
skavi PISA 2009, smo na podlagi različnih psiholoških razlagalnih mo-
