Page 86 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 86
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
V Tabeli 19 navajamo opisno statistiko za vse intervalne spremenljivke v
analizi. Pri bralnih dosežkih je opazno, da se z višanjem ravni izobraže-
valnega programa močno višajo. Dosežki dijakov v srednjem poklicnem
izobraževanju so na primer kar za dva standardna odklona nižji od do-
sežkov dijakov, ki obiskujejo klasično oz. splošno gimnazijo. Povprečni
dosežek slovenskega dijaka je okrog 0,2 standardnega odklona pod pov-
prečjem OECD, še najnižji je na področju refleksije in evalvacije.
V Tabeli 19 vidimo tudi, da je za povprečnega slovenskega dijaka
značilen nekoliko višji socialno-ekonomsko-kulturni status kot za pov-
prečnega dijaka iz držav OECD. Ta status z nižanjem ravni izobraževal-
nega programa upada, razlika med povprečjem klasične/splošne gimna-
zije in srednjega poklicnega izobraževanja je okvirno en standardni od-
klon. Z nižanjem ravni izobraževalnega programa upadata tudi indeks
kulturnih dobrin ter najvišja izobrazba staršev.
Povprečje slovenskih dijakov je s povprečjem OECD primerljivo v
raznolikosti bralnega gradiva, pa tudi s pogostostjo uporabe računalni-
ka v šoli. V primerjavi s povprečnim dijakom OECD povprečni sloven-
ski dijak:
- manj uživa v branju,
- pogosteje obiskuje knjižnico,
- boljše strategije povzemanja, pa tudi razumevanja in pomnjenja besedi-
la zaznava kot manj koristne (oz. se mu zdijo strategije nižje ravni bolj
uporabne),
- nekoliko pogosteje uporablja kontrolne strategije,
- nekoliko manj pogosto interpretira literarne tekste in uporablja tekste
z grafičnimi prikazi,
- v večji meri zaznava učiteljevo spodbudo pri bralnih aktivnostih,
- pogosteje uporablja računalnik doma za šolsko delo,
- pogosteje bere na spletu,
- ima nekoliko negativnejše splošno stališče do šole,
- zaznava nekoliko slabšo disciplino v razredu.
Izobraževalni programi se razlikujejo tudi po napovednikih, veza-
nih na bralne aktivnosti dijakov, ki so vključeni vanje, in značilnosti šol-
skega okolja. Z nižanjem ravni zahtevnosti izobraževalnega programa:
- upada različnost bralnega gradiva,
- močno upada zanimanje za branje,
- močno upada dojemanje boljših strategij povzemanja, razumevanja in
pomnjenja besedil kot uporabnih, upada tudi uporaba kontrolnih stra-
tegij,
V Tabeli 19 navajamo opisno statistiko za vse intervalne spremenljivke v
analizi. Pri bralnih dosežkih je opazno, da se z višanjem ravni izobraže-
valnega programa močno višajo. Dosežki dijakov v srednjem poklicnem
izobraževanju so na primer kar za dva standardna odklona nižji od do-
sežkov dijakov, ki obiskujejo klasično oz. splošno gimnazijo. Povprečni
dosežek slovenskega dijaka je okrog 0,2 standardnega odklona pod pov-
prečjem OECD, še najnižji je na področju refleksije in evalvacije.
V Tabeli 19 vidimo tudi, da je za povprečnega slovenskega dijaka
značilen nekoliko višji socialno-ekonomsko-kulturni status kot za pov-
prečnega dijaka iz držav OECD. Ta status z nižanjem ravni izobraževal-
nega programa upada, razlika med povprečjem klasične/splošne gimna-
zije in srednjega poklicnega izobraževanja je okvirno en standardni od-
klon. Z nižanjem ravni izobraževalnega programa upadata tudi indeks
kulturnih dobrin ter najvišja izobrazba staršev.
Povprečje slovenskih dijakov je s povprečjem OECD primerljivo v
raznolikosti bralnega gradiva, pa tudi s pogostostjo uporabe računalni-
ka v šoli. V primerjavi s povprečnim dijakom OECD povprečni sloven-
ski dijak:
- manj uživa v branju,
- pogosteje obiskuje knjižnico,
- boljše strategije povzemanja, pa tudi razumevanja in pomnjenja besedi-
la zaznava kot manj koristne (oz. se mu zdijo strategije nižje ravni bolj
uporabne),
- nekoliko pogosteje uporablja kontrolne strategije,
- nekoliko manj pogosto interpretira literarne tekste in uporablja tekste
z grafičnimi prikazi,
- v večji meri zaznava učiteljevo spodbudo pri bralnih aktivnostih,
- pogosteje uporablja računalnik doma za šolsko delo,
- pogosteje bere na spletu,
- ima nekoliko negativnejše splošno stališče do šole,
- zaznava nekoliko slabšo disciplino v razredu.
Izobraževalni programi se razlikujejo tudi po napovednikih, veza-
nih na bralne aktivnosti dijakov, ki so vključeni vanje, in značilnosti šol-
skega okolja. Z nižanjem ravni zahtevnosti izobraževalnega programa:
- upada različnost bralnega gradiva,
- močno upada zanimanje za branje,
- močno upada dojemanje boljših strategij povzemanja, razumevanja in
pomnjenja besedil kot uporabnih, upada tudi uporaba kontrolnih stra-
tegij,
