Page 81 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 81
sekundarne analize rezultatov
indeksi so ocene obteženega verjetja, ki so že vključeni v bazo podatkov
PISA 2009; dobljeni so bili na osnovi združene obdelave odgovorov di-
jakov vseh v raziskavo vključenih držav z lestvičenjem po teoriji odgovo-
ra na postavko, in sicer z uporabo Raschevega, tj. enoparametrskega mo-
dela odgovorov na postavko. Vsak indeks predstavlja skupno mero od-
govorov na več izbranih dihotomnih ali intervalnih (likertovih) postav-
kah z določeno vsebino. Indeksi so dobljeni tako, da so parametri po-
stavk najprej ocenjeni iz enako velikih podvzorcev dijakov iz vseh držav
OECD. Nato so izračunane ocene za vse dijake in vse šole z uporabo si-
dranja parametrov, dobljenih v prvem koraku. Indeksi so nato standar-
dizirani, tako da je povprečna vrednost WLE indeksa za dijake vseh dr-
žav OECD enaka 0, standardni odklon pa je enak 1 (pri standardizira-
nju države dobijo enako utež). Pozitivne vrednosti indeksov WLE torej
pomenijo, da je dijak odgovoril bolj pozitivno oz. pritrdilno na postavke
neke lestvice kot povprečni dijak držav OECD.
Socialno-ekonomski status dijaka. Ta status je v podatkih PISA 2009
predstavljen z indeksom ESCS, ki ga izračunajo v mednarodnem centru
raziskave PISA z uporabo teorije odgovora na postavko. Predstavlja eko-
nomski, socialni in kulturni položaj dijaka. Indeks je sestavljen iz na-
slednjih indeksov: najvišji poklicni položaj staršev, najvišja izobrazbena
stopnja staršev (v letih izobraževanja), materialne dobrine doma, kultur-
ne dobrine doma ter izobraževalne dobrine doma.
Indeks uživanja v branju (JOYREAD). Indeks je narejen na osnovi
odgovorov dijakov na ocenjevalni lestvici, ki vključuje različne trditve o
dijakovem branju (npr. Berem le, če moram; Branje je eden izmed mojih
najljubših konjičkov; O knjigah se rad/-a pogovarjam z drugimi; Branje
se mi zdi izguba časa; Uživam, kadar grem v knjigarno ali knjižnico; itd.)
Dijaki so na te trditve odgovarjali na 4-stopenjski lestvici (1 = Sploh se
ne strinjam, 4 = Popolnoma se strinjam). Višji indeks pomeni, da dijak
bolj uživa v branju in ima pozitivnejši odnos do branja.
Indeks različnosti bralnega gradiva (DIVREAD). Dijak navede,
kako pogosto bere različne vrste gradiva (revije, stripe, leposlovje, nele-
poslovne knjige, časopise), zato ker to želi (nikoli ali skoraj nikoli, ne-
kajkrat na leto, približno enkrat na mesec, večkrat na mesec, večkrat na
teden). Višja vrednost indeksa pomeni branje raznovrstnejšega gradiva.
Indeks dejavnosti branja na spletu (ONLNREAD). Dijak oceni,
kako pogosto (od 1 = ne poznam, 2 = nikoli, do 5 = večkrat na dan) se
ukvarja z aktivnostmi na svetovnem spletu (z branjem elektronske po-
šte, sodelovanjem v spletni klepetalnice, branjem spletnih novic, upo-
rabo spletnega slovarja ali enciklopedije, iskanjem spletnih informacij o
indeksi so ocene obteženega verjetja, ki so že vključeni v bazo podatkov
PISA 2009; dobljeni so bili na osnovi združene obdelave odgovorov di-
jakov vseh v raziskavo vključenih držav z lestvičenjem po teoriji odgovo-
ra na postavko, in sicer z uporabo Raschevega, tj. enoparametrskega mo-
dela odgovorov na postavko. Vsak indeks predstavlja skupno mero od-
govorov na več izbranih dihotomnih ali intervalnih (likertovih) postav-
kah z določeno vsebino. Indeksi so dobljeni tako, da so parametri po-
stavk najprej ocenjeni iz enako velikih podvzorcev dijakov iz vseh držav
OECD. Nato so izračunane ocene za vse dijake in vse šole z uporabo si-
dranja parametrov, dobljenih v prvem koraku. Indeksi so nato standar-
dizirani, tako da je povprečna vrednost WLE indeksa za dijake vseh dr-
žav OECD enaka 0, standardni odklon pa je enak 1 (pri standardizira-
nju države dobijo enako utež). Pozitivne vrednosti indeksov WLE torej
pomenijo, da je dijak odgovoril bolj pozitivno oz. pritrdilno na postavke
neke lestvice kot povprečni dijak držav OECD.
Socialno-ekonomski status dijaka. Ta status je v podatkih PISA 2009
predstavljen z indeksom ESCS, ki ga izračunajo v mednarodnem centru
raziskave PISA z uporabo teorije odgovora na postavko. Predstavlja eko-
nomski, socialni in kulturni položaj dijaka. Indeks je sestavljen iz na-
slednjih indeksov: najvišji poklicni položaj staršev, najvišja izobrazbena
stopnja staršev (v letih izobraževanja), materialne dobrine doma, kultur-
ne dobrine doma ter izobraževalne dobrine doma.
Indeks uživanja v branju (JOYREAD). Indeks je narejen na osnovi
odgovorov dijakov na ocenjevalni lestvici, ki vključuje različne trditve o
dijakovem branju (npr. Berem le, če moram; Branje je eden izmed mojih
najljubših konjičkov; O knjigah se rad/-a pogovarjam z drugimi; Branje
se mi zdi izguba časa; Uživam, kadar grem v knjigarno ali knjižnico; itd.)
Dijaki so na te trditve odgovarjali na 4-stopenjski lestvici (1 = Sploh se
ne strinjam, 4 = Popolnoma se strinjam). Višji indeks pomeni, da dijak
bolj uživa v branju in ima pozitivnejši odnos do branja.
Indeks različnosti bralnega gradiva (DIVREAD). Dijak navede,
kako pogosto bere različne vrste gradiva (revije, stripe, leposlovje, nele-
poslovne knjige, časopise), zato ker to želi (nikoli ali skoraj nikoli, ne-
kajkrat na leto, približno enkrat na mesec, večkrat na mesec, večkrat na
teden). Višja vrednost indeksa pomeni branje raznovrstnejšega gradiva.
Indeks dejavnosti branja na spletu (ONLNREAD). Dijak oceni,
kako pogosto (od 1 = ne poznam, 2 = nikoli, do 5 = večkrat na dan) se
ukvarja z aktivnostmi na svetovnem spletu (z branjem elektronske po-
šte, sodelovanjem v spletni klepetalnice, branjem spletnih novic, upo-
rabo spletnega slovarja ali enciklopedije, iskanjem spletnih informacij o
