Page 78 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 78
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
VDD), ocene dosežkov na testu bralne pismenosti (po 5 verjetnih vre-
dnosti za skupni dosežek in za dosežke po posameznih področjih zna-
nja), ter uteži in njihove replikate.
Verjetne vrednosti (angl. plausible values) predstavljajo razpon spo-
sobnosti, ki bi bile lahko značilne za dijaka. Analize v raziskavi PISA na-
mreč ne ocenjujejo dijakove sposobnosti neposredno in točkovno, tem-
več izdelajo verjetnostno porazdelitev dijakove sposobnosti. Verjetne
vrednosti so naključno vzorčene iz te porazdelitve. Zanje je bilo ugoto-
vljeno, da z njihovo uporabo pridobimo nepristranske ocene populacij-
skih parametrov na zvezni lestvici. Pri statistični analizi je potrebno za
pridobitev končne ocene statistike in njihovih standardnih napak izve-
sti analizo z vsako od teh petih verjetnih vrednosti in nato agregirati re-
zultate.
V raziskavah, kot je PISA 2009, je zelo pomembno upoštevati ute-
ži podatkov vsakega dijaka. Te uteži odražajo specifičen način vzorče-
nja šol in dijakov v raziskavi (OECD, 2009). Dijaki in šole v posame-
zni državi imajo različno verjetnost, da bodo izbrani v vzorec, poleg tega
pa uteži upoštevajo tudi popravek za delež odgovorov, ki niso bili pri-
dobljeni. V izhodiščni bazi ima vsak dijak pripisano utež z imenom W_
FSTUWT, ki označuje, koliko dijakov v slovenski populaciji zastopa.
Ta utež je izračunana centralno, potem ko vsaka država v center sporo-
či osnovne podatke o številu dijakov v populaciji, velikost posameznih
šol in druge pomembne podatke; upoštevanje teh uteži je pomembno
za pravilno oceno standardnih napak statistik. Končna utež dijaka (W_
FSTUWG) je dobljena kot inverz zmnožka verjetnosti, da bo izbrana
dijakova šola, in verjetnosti, da bo na izbrani šoli izbran določen dijak,
potem ko se upošteva tudi popravek za neodgovarjanje (na ravni šol in
na ravni dijakov), za neupoštevanje zelo visokih uteži pri majhnih šolah
in za posebnosti stratifikacije populacije pri načrtovanju vzorca (OECD,
2009, 2009b).
Replikati uteži, ki jih vsebuje podatkovna baza PISA 2009, so izde-
lani zato, da se pri obdelavah lahko ustrezno oceni standardno napako
različnih statistik. Vzorčenje v raziskavi namreč ni enostavno naključ-
no vzorčenje, temveč je dvostopenjsko vzorčenje, pri katerem so najprej v
vzorec naključno izbrane šole in potem v naslednjem koraku znotraj šol
naključno posamezni dijaki. Dijakov, ki obiskujejo isto šolo, ne moremo
obravnavati kot med seboj neodvisnih, saj si delijo nekatere značilnosti
šolskega okolja (npr. velikost šole, finančni viri v okolju, v katerem se šola
nahaja ...). Pričakujemo lahko, da so si dijaki, ki obiskujejo isto šolo, med
seboj bolj podobni kot so si dijaki, ki obiskujejo različne šole. Naklju-
VDD), ocene dosežkov na testu bralne pismenosti (po 5 verjetnih vre-
dnosti za skupni dosežek in za dosežke po posameznih področjih zna-
nja), ter uteži in njihove replikate.
Verjetne vrednosti (angl. plausible values) predstavljajo razpon spo-
sobnosti, ki bi bile lahko značilne za dijaka. Analize v raziskavi PISA na-
mreč ne ocenjujejo dijakove sposobnosti neposredno in točkovno, tem-
več izdelajo verjetnostno porazdelitev dijakove sposobnosti. Verjetne
vrednosti so naključno vzorčene iz te porazdelitve. Zanje je bilo ugoto-
vljeno, da z njihovo uporabo pridobimo nepristranske ocene populacij-
skih parametrov na zvezni lestvici. Pri statistični analizi je potrebno za
pridobitev končne ocene statistike in njihovih standardnih napak izve-
sti analizo z vsako od teh petih verjetnih vrednosti in nato agregirati re-
zultate.
V raziskavah, kot je PISA 2009, je zelo pomembno upoštevati ute-
ži podatkov vsakega dijaka. Te uteži odražajo specifičen način vzorče-
nja šol in dijakov v raziskavi (OECD, 2009). Dijaki in šole v posame-
zni državi imajo različno verjetnost, da bodo izbrani v vzorec, poleg tega
pa uteži upoštevajo tudi popravek za delež odgovorov, ki niso bili pri-
dobljeni. V izhodiščni bazi ima vsak dijak pripisano utež z imenom W_
FSTUWT, ki označuje, koliko dijakov v slovenski populaciji zastopa.
Ta utež je izračunana centralno, potem ko vsaka država v center sporo-
či osnovne podatke o številu dijakov v populaciji, velikost posameznih
šol in druge pomembne podatke; upoštevanje teh uteži je pomembno
za pravilno oceno standardnih napak statistik. Končna utež dijaka (W_
FSTUWG) je dobljena kot inverz zmnožka verjetnosti, da bo izbrana
dijakova šola, in verjetnosti, da bo na izbrani šoli izbran določen dijak,
potem ko se upošteva tudi popravek za neodgovarjanje (na ravni šol in
na ravni dijakov), za neupoštevanje zelo visokih uteži pri majhnih šolah
in za posebnosti stratifikacije populacije pri načrtovanju vzorca (OECD,
2009, 2009b).
Replikati uteži, ki jih vsebuje podatkovna baza PISA 2009, so izde-
lani zato, da se pri obdelavah lahko ustrezno oceni standardno napako
različnih statistik. Vzorčenje v raziskavi namreč ni enostavno naključ-
no vzorčenje, temveč je dvostopenjsko vzorčenje, pri katerem so najprej v
vzorec naključno izbrane šole in potem v naslednjem koraku znotraj šol
naključno posamezni dijaki. Dijakov, ki obiskujejo isto šolo, ne moremo
obravnavati kot med seboj neodvisnih, saj si delijo nekatere značilnosti
šolskega okolja (npr. velikost šole, finančni viri v okolju, v katerem se šola
nahaja ...). Pričakujemo lahko, da so si dijaki, ki obiskujejo isto šolo, med
seboj bolj podobni kot so si dijaki, ki obiskujejo različne šole. Naklju-
