Page 80 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 80
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
delov in rezultatov empiričnih raziskav izbrali več napovednikov bral-
nih dosežkov, in sicer naslednje:
Izobraževalni program. Vključili smo dijake štirih izobraževalnih
programov. Spremenljivko ST02Q01 smo pretvorili v tri dihotomne
(ang. dummy) spremenljivke, PROGRAM1, PROGRAM2 IN PRO-
GRAM3, ki so skupaj predstavljale štiri izobraževalne programe. Spre-
menljivka PROGRAM1 je imela dve vrednosti: 1 je pomenilo, da di-
jak obiskuje klasično ali splošno gimnazijo, 0 pa, da obiskuje kateri dru-
gi program. Spremenljivka PROGRAM2 je imela dve vrednosti: 1 je po-
menilo, da dijak obiskuje strokovno gimnazijo, 0 pa, da obiskuje kateri
drugi program. Spremenljivka PROGRAM3 je imela dve vrednosti: 1 je
pomenilo, da dijak obiskuje program tehničnega oziroma strokovnega
srednjega izobraževanja, 0 pa, da obiskuje kateri drugi program. Dijak,
za katerega so bile značilne vrednosti 0 na vseh teh treh spremenljivkah,
je torej obiskoval program srednjega poklicnega izobraževanja.
Spol. Dekleta so pri večini predmetov uspešnejša od fantov (npr. De-
ary et al., 2007; Puklek Levpušček in Zupančič, 2008), prav tako so bile
razlike med spoloma pomembne v raziskavi PISA 2009 (Pedagoški in-
štitut, 2010). Da bi odkrili samostojen doprinos spola k razlikam v do-
sežkih na testu bralne pismenosti, torej brez prispevka drugih motiva-
cijskih dejavnikov, smo to spremenljivko vključili tudi v našo raziska-
vo. Spremenljivka ST04Q01 je imela dve ravni: 1 – ženske in 2 – moški.
Število ur pouka na teden pri slovenščini (ST29Q01). Pri pregledu
odgovorov na to vprašanje smo ugotovili, da so dijaki pri tem vprašanju,
kljub temu da so obiskovali isti izobraževalni program, navajali zelo raz-
lično število ur. Treba je biti torej pozoren na nižjo zanesljivost te mere.
Jezik, ki ga dijak govori doma (ST19Q01). Spremenljivka ima vre-
dnost 1, če dijak doma govori slovenski jezik, oz. vrednost 2, če doma go-
vori jezik, ki ni slovenski.
Branje za zabavo (ST23Q01). Dijaki so na vprašanje, koliko časa be-
rejo za zabavo na dan, lahko odgovorili na naslednji lestvici: 1 = ne be-
rem za zabavo, 2 = 30 minut ali manj na dan, 3 = več kot 30 minut in
manj kot 60 minut na dan, 4 = od 1 do 2 uri na dan, 5 = več kot 2 uri na
dan. V analizah smo to spremenljivko obravnavali kot intervalno.
Veliko psihosocialnih dejavnikov in individualnih značilnostih di-
jakov, vezanih na odnos do branja in bralno kompetentnost, mednaro-
dni center PISA opredeli bodisi preko enostavnih bodisi preko lestvič-
nih indeksov. Enostavni indeksi so dobljeni z aritmetično pretvorbo ali
z rekodiranjem ene ali več postavk, lestvični ali WLE indeksi pa so spre-
menljivke, ki jih konstruiramo z lestvičenjem multiplih postavk. WLE
delov in rezultatov empiričnih raziskav izbrali več napovednikov bral-
nih dosežkov, in sicer naslednje:
Izobraževalni program. Vključili smo dijake štirih izobraževalnih
programov. Spremenljivko ST02Q01 smo pretvorili v tri dihotomne
(ang. dummy) spremenljivke, PROGRAM1, PROGRAM2 IN PRO-
GRAM3, ki so skupaj predstavljale štiri izobraževalne programe. Spre-
menljivka PROGRAM1 je imela dve vrednosti: 1 je pomenilo, da di-
jak obiskuje klasično ali splošno gimnazijo, 0 pa, da obiskuje kateri dru-
gi program. Spremenljivka PROGRAM2 je imela dve vrednosti: 1 je po-
menilo, da dijak obiskuje strokovno gimnazijo, 0 pa, da obiskuje kateri
drugi program. Spremenljivka PROGRAM3 je imela dve vrednosti: 1 je
pomenilo, da dijak obiskuje program tehničnega oziroma strokovnega
srednjega izobraževanja, 0 pa, da obiskuje kateri drugi program. Dijak,
za katerega so bile značilne vrednosti 0 na vseh teh treh spremenljivkah,
je torej obiskoval program srednjega poklicnega izobraževanja.
Spol. Dekleta so pri večini predmetov uspešnejša od fantov (npr. De-
ary et al., 2007; Puklek Levpušček in Zupančič, 2008), prav tako so bile
razlike med spoloma pomembne v raziskavi PISA 2009 (Pedagoški in-
štitut, 2010). Da bi odkrili samostojen doprinos spola k razlikam v do-
sežkih na testu bralne pismenosti, torej brez prispevka drugih motiva-
cijskih dejavnikov, smo to spremenljivko vključili tudi v našo raziska-
vo. Spremenljivka ST04Q01 je imela dve ravni: 1 – ženske in 2 – moški.
Število ur pouka na teden pri slovenščini (ST29Q01). Pri pregledu
odgovorov na to vprašanje smo ugotovili, da so dijaki pri tem vprašanju,
kljub temu da so obiskovali isti izobraževalni program, navajali zelo raz-
lično število ur. Treba je biti torej pozoren na nižjo zanesljivost te mere.
Jezik, ki ga dijak govori doma (ST19Q01). Spremenljivka ima vre-
dnost 1, če dijak doma govori slovenski jezik, oz. vrednost 2, če doma go-
vori jezik, ki ni slovenski.
Branje za zabavo (ST23Q01). Dijaki so na vprašanje, koliko časa be-
rejo za zabavo na dan, lahko odgovorili na naslednji lestvici: 1 = ne be-
rem za zabavo, 2 = 30 minut ali manj na dan, 3 = več kot 30 minut in
manj kot 60 minut na dan, 4 = od 1 do 2 uri na dan, 5 = več kot 2 uri na
dan. V analizah smo to spremenljivko obravnavali kot intervalno.
Veliko psihosocialnih dejavnikov in individualnih značilnostih di-
jakov, vezanih na odnos do branja in bralno kompetentnost, mednaro-
dni center PISA opredeli bodisi preko enostavnih bodisi preko lestvič-
nih indeksov. Enostavni indeksi so dobljeni z aritmetično pretvorbo ali
z rekodiranjem ene ali več postavk, lestvični ali WLE indeksi pa so spre-
menljivke, ki jih konstruiramo z lestvičenjem multiplih postavk. WLE
