Page 70 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 70
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
lo na ravni izobraževalnih programov. Slovenski dijaki znotraj enakega
izobraževalnega programa zaznavajo različne stopnje učiteljeve spodbude,
in sicer o večji učiteljevi spodbudi poročajo dijaki z višjimi dosežki na testu
bralne pismenosti.
Dijaki pa so poleg postavk, ki tvorijo indeks zaznanega učiteljevega
spodbujanja učencev k zavzetosti in aktivni udeležbi pri bralnih aktiv-
nostih, odgovarjali še na vprašanje, ki bolj podrobno opisuje pouk slo-
venščine z vidika jasnosti in transparentnosti učnega procesa in ocenje-
vanja ter spodbujanja dijakov k aktivnemu sodelovanju pri pouku. Dija-
ki so omenjeno ocenjevali s pomočjo naslednjega vprašanja in pripada-
jočih postavk:
Kako pogosto se pri pouku slovenščine zgodi naslednje?
1 Profesor/-ica vnaprej razloži, kaj pričakuje od dijakov.
2 Profesor/-ica preveri, ali so dijaki pri reševanju bralne naloge zbrani.
3 Profesor/-ica se po tem, ko so končali reševanje bralne naloge, z dijaki po-
govori o njihovem delu.
4 Profesor/-ica dijakom vnaprej pove, kako bo vrednotil/-a njihovo delo.
5 Profesor/-ica vpraša, ali so vsi dijaki razumeli, kako morajo rešiti bralno
nalogo.
6 Profesor/-ica oceni dijakovo delo.
7 Profesor/-ica da dijakom možnost, da postavljajo vprašanja o bralni nalo-
gi.
8 Profesor/-ica postavlja vprašanja, ki dijake spodbujajo k aktivnemu sode-
lovanju.
9 Profesor/-ica dijakom takoj po tem, ko so končali bralno nalogo, pove,
kako uspešni so bili.
Tabela 16: Odstotek dijakov, ki so na trditve o transparentnosti učnega pro-
cesa in ocenjevanja odgovorili s »Pri večini ur« in »Pri vseh urah«.
Številke 1–9 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v bese-
dilu pred tabelo.
Omenjene postavke niso bile vključene v izračun indeksa, ki bi bil
mednarodno primerljiv, lahko pa nam služijo kot grob opis zaznave di-
lo na ravni izobraževalnih programov. Slovenski dijaki znotraj enakega
izobraževalnega programa zaznavajo različne stopnje učiteljeve spodbude,
in sicer o večji učiteljevi spodbudi poročajo dijaki z višjimi dosežki na testu
bralne pismenosti.
Dijaki pa so poleg postavk, ki tvorijo indeks zaznanega učiteljevega
spodbujanja učencev k zavzetosti in aktivni udeležbi pri bralnih aktiv-
nostih, odgovarjali še na vprašanje, ki bolj podrobno opisuje pouk slo-
venščine z vidika jasnosti in transparentnosti učnega procesa in ocenje-
vanja ter spodbujanja dijakov k aktivnemu sodelovanju pri pouku. Dija-
ki so omenjeno ocenjevali s pomočjo naslednjega vprašanja in pripada-
jočih postavk:
Kako pogosto se pri pouku slovenščine zgodi naslednje?
1 Profesor/-ica vnaprej razloži, kaj pričakuje od dijakov.
2 Profesor/-ica preveri, ali so dijaki pri reševanju bralne naloge zbrani.
3 Profesor/-ica se po tem, ko so končali reševanje bralne naloge, z dijaki po-
govori o njihovem delu.
4 Profesor/-ica dijakom vnaprej pove, kako bo vrednotil/-a njihovo delo.
5 Profesor/-ica vpraša, ali so vsi dijaki razumeli, kako morajo rešiti bralno
nalogo.
6 Profesor/-ica oceni dijakovo delo.
7 Profesor/-ica da dijakom možnost, da postavljajo vprašanja o bralni nalo-
gi.
8 Profesor/-ica postavlja vprašanja, ki dijake spodbujajo k aktivnemu sode-
lovanju.
9 Profesor/-ica dijakom takoj po tem, ko so končali bralno nalogo, pove,
kako uspešni so bili.
Tabela 16: Odstotek dijakov, ki so na trditve o transparentnosti učnega pro-
cesa in ocenjevanja odgovorili s »Pri večini ur« in »Pri vseh urah«.
Številke 1–9 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v bese-
dilu pred tabelo.
Omenjene postavke niso bile vključene v izračun indeksa, ki bi bil
mednarodno primerljiv, lahko pa nam služijo kot grob opis zaznave di-
