Page 66 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 66
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
ca« se naši dijaki strinjajo ali popolnoma strinjajo v 77,3 % in 86,7 % ter
na ravni držav OECD v 73,0 % in 86,7 %. Omenjeni postavki bi se lahko
nanašali tudi na trenutno šolo, ki jo dijak obiskuje. V grobem lahko reče-
mo, da je stališče slovenskih dijakov do šole dokaj pozitivno in ne odstopa
bistveno od povprečja stališč dijakov iz držav OECD.
Indeks discipline v razredu pri pouku slovenščine
Disciplina v razredu pomembno učinkuje na učni proces pri določe-
nem predmetu, tako z vidika učitelja kot učenca. Razredi, kjer mora uči-
telj veliko časa posvetiti vzpostavljanju discipline, so pogosto tudi manj
učinkoviti z vidika kakovosti poučevanja, saj učitelj veliko časa porabi le
za to, da lahko s poučevanjem prične. Več disciplinskih težav pa ima ne-
gativen učinek tudi na dijake v smislu zavzetosti, pozornosti, sledenja in
sodelovanja pri pouku. Vse to pa se posledično odraža na slabših učnih
dosežkih dijakov (Gamoran in Nystrand v OECD, 2010č).
V raziskavi PISA 2009 so zaznano disciplino pri pouku slovenščine
preverjali z naslednjim vprašanjem in pripadajočimi trditvami, ki tvori-
jo indeks discipline v razredu:
Kako pogosto se pri pouku slovenščine zgodi naslednje?
1 Dijaki ne poslušajo profesorja/-ice.
2 V učilnici sta hrup in nered.
3 Profesor/-ica mora dolgo čakati, da se dijaki umirijo.
4 Dijaki ne morejo dobro delati.
5 Dijaki še dolgo po tem, ko se je pouk začel, ne začnejo delati.
Tabela 14: Odstotek dijakov, ki so na trditve o disciplini pri pouku slovenšči-
ne odgovorili z »Nikoli ali zelo redko« in »Pri nekaterih urah«.
Številke 1–5 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v bese-
dilu pred tabelo.
Dijaki so s pomočjo zgoraj omenjenih postavk ocenjevali pogostnost
pojavljanja disciplinskih težav med poukom slovenščine. Ocene postavk
tvorijo že omenjeni indeks zaznane discipline v razredu, pri katerem vre-
ca« se naši dijaki strinjajo ali popolnoma strinjajo v 77,3 % in 86,7 % ter
na ravni držav OECD v 73,0 % in 86,7 %. Omenjeni postavki bi se lahko
nanašali tudi na trenutno šolo, ki jo dijak obiskuje. V grobem lahko reče-
mo, da je stališče slovenskih dijakov do šole dokaj pozitivno in ne odstopa
bistveno od povprečja stališč dijakov iz držav OECD.
Indeks discipline v razredu pri pouku slovenščine
Disciplina v razredu pomembno učinkuje na učni proces pri določe-
nem predmetu, tako z vidika učitelja kot učenca. Razredi, kjer mora uči-
telj veliko časa posvetiti vzpostavljanju discipline, so pogosto tudi manj
učinkoviti z vidika kakovosti poučevanja, saj učitelj veliko časa porabi le
za to, da lahko s poučevanjem prične. Več disciplinskih težav pa ima ne-
gativen učinek tudi na dijake v smislu zavzetosti, pozornosti, sledenja in
sodelovanja pri pouku. Vse to pa se posledično odraža na slabših učnih
dosežkih dijakov (Gamoran in Nystrand v OECD, 2010č).
V raziskavi PISA 2009 so zaznano disciplino pri pouku slovenščine
preverjali z naslednjim vprašanjem in pripadajočimi trditvami, ki tvori-
jo indeks discipline v razredu:
Kako pogosto se pri pouku slovenščine zgodi naslednje?
1 Dijaki ne poslušajo profesorja/-ice.
2 V učilnici sta hrup in nered.
3 Profesor/-ica mora dolgo čakati, da se dijaki umirijo.
4 Dijaki ne morejo dobro delati.
5 Dijaki še dolgo po tem, ko se je pouk začel, ne začnejo delati.
Tabela 14: Odstotek dijakov, ki so na trditve o disciplini pri pouku slovenšči-
ne odgovorili z »Nikoli ali zelo redko« in »Pri nekaterih urah«.
Številke 1–5 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v bese-
dilu pred tabelo.
Dijaki so s pomočjo zgoraj omenjenih postavk ocenjevali pogostnost
pojavljanja disciplinskih težav med poukom slovenščine. Ocene postavk
tvorijo že omenjeni indeks zaznane discipline v razredu, pri katerem vre-
