Page 74 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 74
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
Odstotek variabilnosti vrednosti indeksa, ki ga lahko pojasnimo z razli-
kami med šolami, je 8 %, v povprečju držav OECD pa 6 %. Razlik v vre-
dnostih indeksa tako v veliki meri ne moremo pripisati lastnostim izo-
braževalnega programa kot takega, kar se tudi povezuje z ugotovitva-
mi glede povezanosti indeksa z bralnimi dosežki. Na razlike v vredno-
stih indeksa zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do učenca tako v ve-
čji meri učinkujejo drugi, še nepojasnjeni dejavniki učenca, učitelja ter in-
terakcije med njima.
Stališča do šole in pouka z vidika socialnoekonomskega
položaja dijaka
V splošnem rezultati raziskave PISA 2009 kažejo, da se socialnoeko-
nomski status dijaka ter stališča do šole in pouka med seboj prepletajo in
imajo na dosežke na testu branja pomemben učinek.
Rezultati raziskave PISA 2009 potrjujejo ugotovitve prejšnjih ciklov
(2000 in 2003), in sicer, da dijaki, ki obiskujejo šole z manj disciplinski-
mi težavami, dosegajo višje bralne dosežke. Če na mednarodni ravni pri-
merjamo povezanost indeksa discipline v razredu pri pouku slovenšči-
ne z bralnimi dosežki in ob tem upoštevamo nadzor spremenljivke eko-
nomskega, socialnega in kulturnega statusa, opazimo naslednje: v pov-
prečju držav OECD dijaki iz šol, kjer je manj disciplinskih težav, priha-
jajo iz socialno bolj ugodnih okolij, na testu branja pa dosegajo tudi viš-
je rezultate. Eno enoto višja vrednost indeksa discipline pomeni ob nad-
zoru omenjene spremenljivke 17,8 točk več na testu bralne pismenosti.
Tudi v Sloveniji je glede na indeks discipline ter ob nadzoru spremenljiv-
ke socialnoekonomskega statusa zaznati statistično pomemben prirast
na testu branja, in sicer 13,1 točk na ravni izobraževalnega programa ter
3,9 točk na ravni dijaka (OECD, 2010č). Domnevamo, da se tudi pri nas
dijaki, ki izhajajo iz družin z bolj ugodnim socialnoekonomskim ozadjem,
v povprečju vpisujejo v zahtevnejše in uspešnejše srednješolske izobraževal-
ne programe, kjer je tudi večja disciplina, kar pa ponovno pomembno pri-
speva k boljšim učnim dosežkom na področju branja.
Razlog za omenjene rezultate je na ravni držav OECD morda v tem,
da dijaki iz socialno ugodnejših okolij zaradi dejavnikov družine, kot
je npr. višja izobrazba staršev, bolj pozitivno vrednotijo izobraževanje,
imajo posledično bolj pozitiven odnos do njega, si prizadevajo za bolj-
še učne dosežke in so tudi bolj disciplinirani. Pri tem pa ima v tovrstnih
primerih pomembno vlogo tudi pritisk staršev omenjenih dijakov, ki
po navadi bolj pozitivno vrednotijo izobraževanje in od dijakov, šole ter
Odstotek variabilnosti vrednosti indeksa, ki ga lahko pojasnimo z razli-
kami med šolami, je 8 %, v povprečju držav OECD pa 6 %. Razlik v vre-
dnostih indeksa tako v veliki meri ne moremo pripisati lastnostim izo-
braževalnega programa kot takega, kar se tudi povezuje z ugotovitva-
mi glede povezanosti indeksa z bralnimi dosežki. Na razlike v vredno-
stih indeksa zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do učenca tako v ve-
čji meri učinkujejo drugi, še nepojasnjeni dejavniki učenca, učitelja ter in-
terakcije med njima.
Stališča do šole in pouka z vidika socialnoekonomskega
položaja dijaka
V splošnem rezultati raziskave PISA 2009 kažejo, da se socialnoeko-
nomski status dijaka ter stališča do šole in pouka med seboj prepletajo in
imajo na dosežke na testu branja pomemben učinek.
Rezultati raziskave PISA 2009 potrjujejo ugotovitve prejšnjih ciklov
(2000 in 2003), in sicer, da dijaki, ki obiskujejo šole z manj disciplinski-
mi težavami, dosegajo višje bralne dosežke. Če na mednarodni ravni pri-
merjamo povezanost indeksa discipline v razredu pri pouku slovenšči-
ne z bralnimi dosežki in ob tem upoštevamo nadzor spremenljivke eko-
nomskega, socialnega in kulturnega statusa, opazimo naslednje: v pov-
prečju držav OECD dijaki iz šol, kjer je manj disciplinskih težav, priha-
jajo iz socialno bolj ugodnih okolij, na testu branja pa dosegajo tudi viš-
je rezultate. Eno enoto višja vrednost indeksa discipline pomeni ob nad-
zoru omenjene spremenljivke 17,8 točk več na testu bralne pismenosti.
Tudi v Sloveniji je glede na indeks discipline ter ob nadzoru spremenljiv-
ke socialnoekonomskega statusa zaznati statistično pomemben prirast
na testu branja, in sicer 13,1 točk na ravni izobraževalnega programa ter
3,9 točk na ravni dijaka (OECD, 2010č). Domnevamo, da se tudi pri nas
dijaki, ki izhajajo iz družin z bolj ugodnim socialnoekonomskim ozadjem,
v povprečju vpisujejo v zahtevnejše in uspešnejše srednješolske izobraževal-
ne programe, kjer je tudi večja disciplina, kar pa ponovno pomembno pri-
speva k boljšim učnim dosežkom na področju branja.
Razlog za omenjene rezultate je na ravni držav OECD morda v tem,
da dijaki iz socialno ugodnejših okolij zaradi dejavnikov družine, kot
je npr. višja izobrazba staršev, bolj pozitivno vrednotijo izobraževanje,
imajo posledično bolj pozitiven odnos do njega, si prizadevajo za bolj-
še učne dosežke in so tudi bolj disciplinirani. Pri tem pa ima v tovrstnih
primerih pomembno vlogo tudi pritisk staršev omenjenih dijakov, ki
po navadi bolj pozitivno vrednotijo izobraževanje in od dijakov, šole ter
