Page 71 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 71
povzetek slovenskih rezultatov na področju stališč do šole ...
jakov o tem, v kolikšni meri je pouk slovenščine transparenten in v ko-
likšni meri učitelji dijake spodbujajo k aktivnemu sodelovanju. Tudi v
tem primeru je približno dve tretjini dijakov poročalo o tem, da jih uči-
telj pri večini ur spodbuja k aktivnemu sodelovanju pri pouku, kar je 6
% dijakov več kot v povprečju na ravni držav OECD (55 %). Približno
enak odstotek (59,4 %) jih meni tudi, da jim učitelj pri večini ali pri vseh
urah daje možnost postavljanja vprašanj o bralni nalogi, kar pa predsta-
vlja približno 9 % manj, kot se je to izkazalo na povprečni ravni držav
OECD (67,8 %). V približno enaki meri tako slovenski dijaki (61,9 %)
kot njihovi vrstniki v državah OECD (62,4 %) poročajo o tem, da uči-
telj večinoma poskrbi, da so pravila reševanja nalog jasna vsem. Pribli-
žno polovica slovenskih dijakov tudi meni, da učitelj vnaprej razloži, kaj
od njih pričakuje in da se tudi po koncu reševanja naloge pogovori o nji-
hovem delu. Oba odstotka sta v teh primerih višja kot v povprečju držav
OECD (49,3 % in 57,6 % proti 47,0 % in 55,4 %). Tudi kar se tiče tran-
sparentnosti ocenjevanja znanja pri pouku slovenščine skoraj dve tretji-
ni (59,0 %) naših dijakov poroča o dobri seznanjenosti s postopki ocenje-
vanja pri večini ali vseh urah. Omenjeni podatki nakazujejo, da sloven-
ski dijaki v povprečju ocenjujejo pouk slovenščine kot dokaj transparenten,
zaznavajo dokaj dobro seznanjenost z zahtevami ter postopki ocenjevanja
bralnih nalog kot tudi spodbujanje k aktivnemu vključevanju v proces uče-
nja in vrednotenja dosežkov pri tem predmetu.
Indeks zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do dijaka
Pozitiven odnos med učiteljem in učencem je bistven za vzpostavlja-
nje učinkovitega učnega okolja. Odnos učenca do učitelja in obratno so
iz najrazličnejših vidikov proučili že številni avtorji. Tako je dobro po-
jasnjena pozitivna povezanost učiteljevega vrednotenja izobraževanja in
lastnega vrednotenja izobraževanja pri učencu (Murdock in Anderman,
2000), pa tudi učinek akademske opore in spodbude s strani učitelja na
učno motivacijo ter posledično na učne dosežke posameznika (Regner
et al., 2009). Tudi v našem prostoru sta M. Puklek Levpušček in M. Zu-
pančič (Puklek Levpušček in Zupančič, 2009) ugotovili, da se sprejema-
nje s strani učitelja in pohvala po uspešno opravljenem delu pomembno
pozitivno povezujejo z zaznano učno samoučinkovitostjo učenca ter po-
sledično z njegovo učno uspešnostjo. Raziskave kažejo tudi, da ima učno
okolje, v katerem učenec zaznava, da se učitelj skupaj z njim trudi dose-
gati boljše rezultate in je med njima vzpostavljen pozitiven odnos, ugo-
den učinek predvsem na učence, ki dosegajo slabše učne rezultate. V ta-
jakov o tem, v kolikšni meri je pouk slovenščine transparenten in v ko-
likšni meri učitelji dijake spodbujajo k aktivnemu sodelovanju. Tudi v
tem primeru je približno dve tretjini dijakov poročalo o tem, da jih uči-
telj pri večini ur spodbuja k aktivnemu sodelovanju pri pouku, kar je 6
% dijakov več kot v povprečju na ravni držav OECD (55 %). Približno
enak odstotek (59,4 %) jih meni tudi, da jim učitelj pri večini ali pri vseh
urah daje možnost postavljanja vprašanj o bralni nalogi, kar pa predsta-
vlja približno 9 % manj, kot se je to izkazalo na povprečni ravni držav
OECD (67,8 %). V približno enaki meri tako slovenski dijaki (61,9 %)
kot njihovi vrstniki v državah OECD (62,4 %) poročajo o tem, da uči-
telj večinoma poskrbi, da so pravila reševanja nalog jasna vsem. Pribli-
žno polovica slovenskih dijakov tudi meni, da učitelj vnaprej razloži, kaj
od njih pričakuje in da se tudi po koncu reševanja naloge pogovori o nji-
hovem delu. Oba odstotka sta v teh primerih višja kot v povprečju držav
OECD (49,3 % in 57,6 % proti 47,0 % in 55,4 %). Tudi kar se tiče tran-
sparentnosti ocenjevanja znanja pri pouku slovenščine skoraj dve tretji-
ni (59,0 %) naših dijakov poroča o dobri seznanjenosti s postopki ocenje-
vanja pri večini ali vseh urah. Omenjeni podatki nakazujejo, da sloven-
ski dijaki v povprečju ocenjujejo pouk slovenščine kot dokaj transparenten,
zaznavajo dokaj dobro seznanjenost z zahtevami ter postopki ocenjevanja
bralnih nalog kot tudi spodbujanje k aktivnemu vključevanju v proces uče-
nja in vrednotenja dosežkov pri tem predmetu.
Indeks zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do dijaka
Pozitiven odnos med učiteljem in učencem je bistven za vzpostavlja-
nje učinkovitega učnega okolja. Odnos učenca do učitelja in obratno so
iz najrazličnejših vidikov proučili že številni avtorji. Tako je dobro po-
jasnjena pozitivna povezanost učiteljevega vrednotenja izobraževanja in
lastnega vrednotenja izobraževanja pri učencu (Murdock in Anderman,
2000), pa tudi učinek akademske opore in spodbude s strani učitelja na
učno motivacijo ter posledično na učne dosežke posameznika (Regner
et al., 2009). Tudi v našem prostoru sta M. Puklek Levpušček in M. Zu-
pančič (Puklek Levpušček in Zupančič, 2009) ugotovili, da se sprejema-
nje s strani učitelja in pohvala po uspešno opravljenem delu pomembno
pozitivno povezujejo z zaznano učno samoučinkovitostjo učenca ter po-
sledično z njegovo učno uspešnostjo. Raziskave kažejo tudi, da ima učno
okolje, v katerem učenec zaznava, da se učitelj skupaj z njim trudi dose-
gati boljše rezultate in je med njima vzpostavljen pozitiven odnos, ugo-
den učinek predvsem na učence, ki dosegajo slabše učne rezultate. V ta-
