Page 67 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 67
povzetek slovenskih rezultatov na področju stališč do šole ...
dnost 0 predstavlja povprečje držav OECD, 1 pa standardni odklon od
tega povprečja. Višje, pozitivne vrednosti indeksa predstavljajo boljšo di-
sciplino v razredu. Povprečna vrednost indeksa za Slovenijo je – 0,11, kar
pomeni, da slovenski dijaki v povprečju zaznavajo slabšo disciplino pri po-
uku materinščine kot v povprečju njihovi vrstniki v državah OECD.
Z indeksom zaznane discipline v razredu lahko v povprečju držav
OECD pojasnimo 2,6 % variabilnosti v bralnih dosežkih, v Sloveniji pa
5,2 %, kar je v primerjavi z drugimi državami OECD med višjimi od-
stotki. Če pogledamo povezanost omenjenega indeksa z bralnimi dosež-
ki, opazimo, da tako v državah OECD kot v Sloveniji vrednost inde-
ksa z višjimi bralnimi dosežki narašča. Razlika v bralnih dosežkih slo-
venskih dijakov, ki se glede na vrednost indeksa uvrščajo v spodnjo če-
trtino (– 1,28), in tistimi, ki se uvrščajo v zgornjo četrtino vrednosti in-
deksa (1,17), je 56 točk (460 proti 516). Eno enoto višje vrednosti inde-
ksa v povprečju držav OECD predstavljajo 14,3 točk več na testu bralne
pismenosti, v Sloveniji pa 17,9 točk. Razlika 56 točk v bralnih dosežkih
glede na indeks zaznane discipline v razredu predstavlja v Sloveniji do-
sežke dijakov na različnih ravneh bralne pismenosti. Slovenski dijaki, ki
so na testu branja dosegli boljše rezultate, pri pouku slovenščine zaznavajo
manj disciplinskih težav kot njihovi manj uspešni vrstniki.
Zaznavanje različnih ravni discipline pri pouku slovenščine glede na
dosežke pri branju pa lahko morda bolje pojasnimo s samo variabilno-
stjo omenjenega indeksa znotraj šol in med šolami. Ob tem je treba po-
udariti, da se v Sloveniji vzorčenje izvaja na ravni izobraževalnih progra-
mov in ne na ravni šol. Namesto razlik med šolami tako pri nas govori-
mo o razlikah med izobraževalnimi programi. V večini držav OECD se
največje razlike v variabilnosti omenjenega indeksa pojavljajo znotraj šol,
kar pomeni, da dijaki znotraj iste šole zaznavajo različne ravni discipline
in je variabilnost odvisna od zaznave in različnih lastnosti dijakov, uči-
teljev ter interakcije med njimi. V Sloveniji pa opazimo ravno obratno.
Največje razlike v variabilnosti indeksa je opaziti med izobraževalnimi
programi (23 %) in ne znotraj njih. Tako slovenski dijaki znotraj posame-
znega izobraževalnega programa bolj podobno zaznavajo in ocenjujejo sto-
pnjo discipline, kot se je to izkazalo v povprečju držav OECD znotraj posa-
mezne šole. Ob tem je seveda treba upoštevati že omenjene razlike v vzor-
čenju, saj podatki za Slovenijo iz tega razloga niso popolnoma primerlji-
vi s podatki na mednarodni ravni. Zaradi števila in raznovrstnosti izo-
braževalnih programov znotraj posamezne šole v Sloveniji predvideva-
mo tudi, da bi bile razlike med šolami v primeru vzorčenja na ravni šol
nekoliko manjše, kot se je to pokazalo na ravni programov.
dnost 0 predstavlja povprečje držav OECD, 1 pa standardni odklon od
tega povprečja. Višje, pozitivne vrednosti indeksa predstavljajo boljšo di-
sciplino v razredu. Povprečna vrednost indeksa za Slovenijo je – 0,11, kar
pomeni, da slovenski dijaki v povprečju zaznavajo slabšo disciplino pri po-
uku materinščine kot v povprečju njihovi vrstniki v državah OECD.
Z indeksom zaznane discipline v razredu lahko v povprečju držav
OECD pojasnimo 2,6 % variabilnosti v bralnih dosežkih, v Sloveniji pa
5,2 %, kar je v primerjavi z drugimi državami OECD med višjimi od-
stotki. Če pogledamo povezanost omenjenega indeksa z bralnimi dosež-
ki, opazimo, da tako v državah OECD kot v Sloveniji vrednost inde-
ksa z višjimi bralnimi dosežki narašča. Razlika v bralnih dosežkih slo-
venskih dijakov, ki se glede na vrednost indeksa uvrščajo v spodnjo če-
trtino (– 1,28), in tistimi, ki se uvrščajo v zgornjo četrtino vrednosti in-
deksa (1,17), je 56 točk (460 proti 516). Eno enoto višje vrednosti inde-
ksa v povprečju držav OECD predstavljajo 14,3 točk več na testu bralne
pismenosti, v Sloveniji pa 17,9 točk. Razlika 56 točk v bralnih dosežkih
glede na indeks zaznane discipline v razredu predstavlja v Sloveniji do-
sežke dijakov na različnih ravneh bralne pismenosti. Slovenski dijaki, ki
so na testu branja dosegli boljše rezultate, pri pouku slovenščine zaznavajo
manj disciplinskih težav kot njihovi manj uspešni vrstniki.
Zaznavanje različnih ravni discipline pri pouku slovenščine glede na
dosežke pri branju pa lahko morda bolje pojasnimo s samo variabilno-
stjo omenjenega indeksa znotraj šol in med šolami. Ob tem je treba po-
udariti, da se v Sloveniji vzorčenje izvaja na ravni izobraževalnih progra-
mov in ne na ravni šol. Namesto razlik med šolami tako pri nas govori-
mo o razlikah med izobraževalnimi programi. V večini držav OECD se
največje razlike v variabilnosti omenjenega indeksa pojavljajo znotraj šol,
kar pomeni, da dijaki znotraj iste šole zaznavajo različne ravni discipline
in je variabilnost odvisna od zaznave in različnih lastnosti dijakov, uči-
teljev ter interakcije med njimi. V Sloveniji pa opazimo ravno obratno.
Največje razlike v variabilnosti indeksa je opaziti med izobraževalnimi
programi (23 %) in ne znotraj njih. Tako slovenski dijaki znotraj posame-
znega izobraževalnega programa bolj podobno zaznavajo in ocenjujejo sto-
pnjo discipline, kot se je to izkazalo v povprečju držav OECD znotraj posa-
mezne šole. Ob tem je seveda treba upoštevati že omenjene razlike v vzor-
čenju, saj podatki za Slovenijo iz tega razloga niso popolnoma primerlji-
vi s podatki na mednarodni ravni. Zaradi števila in raznovrstnosti izo-
braževalnih programov znotraj posamezne šole v Sloveniji predvideva-
mo tudi, da bi bile razlike med šolami v primeru vzorčenja na ravni šol
nekoliko manjše, kot se je to pokazalo na ravni programov.
