Page 72 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 72
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
kem okolju je bilo ugotovljenih manj disciplinskih težav, tovrstni učen-
ci pa so poročali, da se naučijo več (Gamoran, 1993, v OECD, 2010č).
Tudi v raziskavi PISA 2009 so dijaki ocenjevali odnos učiteljev do njih
samih. Trditve, s pomočjo katerih so odnos ocenjevali, vključujejo oce-
no zanimanja učiteljev za njihovo dobrobit, oporo s strani učiteljev, pri-
pravljenost prisluhniti in pravično obravnavanje s strani učiteljev. Odgo-
vori na tovrstna vprašanja tvorijo povprečni indeks zaznanega pozitiv-
nega odnosa učiteljev do dijaka, ki nam omogoča primerljivost z ostali-
mi državami OECD. Povprečje indeksa na ravni držav OECD ima vre-
dnost 0 s standardnim odklonom 1, vrednosti indeksa za posamezno dr-
žavo pa predstavljajo odklone od tega povprečja v pozitivno ali negativ-
no smer. Bolj pozitivna in višja vrednost povprečnega indeksa nakazuje
na bolj pozitiven zaznan odnos učiteljev do dijaka.
Vprašanje ter pripadajoče trditve, ki tvorijo indeks zaznanega pozi-
tivnega odnosa učiteljev do učenca, so naslednje:
Koliko se strinjaš z naslednjimi trditvami o učiteljih na tvoji šoli?
1 Dobro se razumem z večino učiteljev.
2 Večino učiteljev zanima, ali se dobro počutim.
3 Večina učiteljev pozorno posluša, kaj jim hočem povedati.
4 Če potrebujem dodatno pomoč, mi jo moji učitelji ponudijo.
5 Večina učiteljev me obravnava pravično.
Tabela 17: Odstotek dijakov, ki so na trditve o odnosu učiteljev do njih od-
govorili s »Strinjam se« in »Popolnoma se strinjam«.
Številke 1–5 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v bese-
dilu pred tabelo.
Čeprav v povprečju večina dijakov na ravni držav OECD poroča o
pozitivnem odnosu z učitelji, pa pri nekaterih državah prihaja do velikih
odstopanj v indeksu. Indeks zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do
učenca je najvišji v Turčiji, Kanadi, Združenih državah Amerike in na
Portugalskem, med državami, kjer je indeks med najnižjimi, pa je poleg
Japonske, Koreje in Poljske tudi Slovenija (– 0,42). Le 30 % slovenskih
kem okolju je bilo ugotovljenih manj disciplinskih težav, tovrstni učen-
ci pa so poročali, da se naučijo več (Gamoran, 1993, v OECD, 2010č).
Tudi v raziskavi PISA 2009 so dijaki ocenjevali odnos učiteljev do njih
samih. Trditve, s pomočjo katerih so odnos ocenjevali, vključujejo oce-
no zanimanja učiteljev za njihovo dobrobit, oporo s strani učiteljev, pri-
pravljenost prisluhniti in pravično obravnavanje s strani učiteljev. Odgo-
vori na tovrstna vprašanja tvorijo povprečni indeks zaznanega pozitiv-
nega odnosa učiteljev do dijaka, ki nam omogoča primerljivost z ostali-
mi državami OECD. Povprečje indeksa na ravni držav OECD ima vre-
dnost 0 s standardnim odklonom 1, vrednosti indeksa za posamezno dr-
žavo pa predstavljajo odklone od tega povprečja v pozitivno ali negativ-
no smer. Bolj pozitivna in višja vrednost povprečnega indeksa nakazuje
na bolj pozitiven zaznan odnos učiteljev do dijaka.
Vprašanje ter pripadajoče trditve, ki tvorijo indeks zaznanega pozi-
tivnega odnosa učiteljev do učenca, so naslednje:
Koliko se strinjaš z naslednjimi trditvami o učiteljih na tvoji šoli?
1 Dobro se razumem z večino učiteljev.
2 Večino učiteljev zanima, ali se dobro počutim.
3 Večina učiteljev pozorno posluša, kaj jim hočem povedati.
4 Če potrebujem dodatno pomoč, mi jo moji učitelji ponudijo.
5 Večina učiteljev me obravnava pravično.
Tabela 17: Odstotek dijakov, ki so na trditve o odnosu učiteljev do njih od-
govorili s »Strinjam se« in »Popolnoma se strinjam«.
Številke 1–5 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v bese-
dilu pred tabelo.
Čeprav v povprečju večina dijakov na ravni držav OECD poroča o
pozitivnem odnosu z učitelji, pa pri nekaterih državah prihaja do velikih
odstopanj v indeksu. Indeks zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do
učenca je najvišji v Turčiji, Kanadi, Združenih državah Amerike in na
Portugalskem, med državami, kjer je indeks med najnižjimi, pa je poleg
Japonske, Koreje in Poljske tudi Slovenija (– 0,42). Le 30 % slovenskih
