Page 75 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 75
povzetek slovenskih rezultatov na področju stališč do šole ...
učiteljev pričakujejo več, kar pa posledično učinkuje na večjo predanost
učiteljev poučevanju in na naravnanost k doseganju boljših rezultatov
(OECD, 2010č).
Pri indeksu zaznanega učiteljevega spodbujanja učencev pri bralnih
aktivnostih in indeksu zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do dijaka
pa v Sloveniji ni opaziti tako pomembnega učinka socialnoekonomskega
statusa. V prvem primeru opazimo ob nadzoru spremenljivke socialne-
ga in kulturnega statusa statistično pomemben prirast 2,3 točke v bral-
nem dosežku (na ravni držav OECD – 5,4 točke) na ravni učenca in 16
točk na ravni programa (na ravni držav OECD 0,0 točk prirastka), ki pa
se po izračunih OECD v povprečju ni izkazal kot statistično pomemben
(OECD, 2010č). Slovenski dijaki, ki so na testu bralne pismenosti dose-
gali boljše rezultate, so v povprečju poročali tudi o večji spodbudi s stra-
ni učiteljev, vendar ne na ravni posameznih izobraževalnih programov,
temveč znotraj vseh izobraževalnih programov.
Podobno lahko opazimo pri povezanosti indeksa zaznanega pozitiv-
nega odnosa učiteljev do dijaka z bralnimi dosežki. Če tudi tukaj upo-
števamo nadzor spremenljivke socialnega in kulturnega statusa, opazi-
mo prirast 3,9 točk (na ravni držav OECD 8,2 točke) na testu branja na
ravni učenca, kar je glede na podatke OECD statistično pomemben pri-
rast, in na ravni šole 4,3 točke (na ravni držav OECD 16,7 točke), kar se
ni izkazalo kot statistično pomemben podatek (OECD, 2010č).
Čeprav prihaja do razlik v bralnih dosežkih glede na učiteljevo spod-
budo pri bralnih aktivnostih in pozitivni odnos učiteljev do dijaka ob nad-
zoru indeksa socialnoekonomskega statusa, pa v Sloveniji ne moremo poro-
čati o tako pomembni povezanosti, kot se je to izkazalo v povezavi z disci-
plino v razredu pri pouku slovenščine.
Stališča do šole in pouka z vidika razlik po spolu
Podatkov, s pomočjo katerih bi lahko opisali povezanost posame-
znih zgoraj omenjenih indeksov z dosežki na testu branja ob nadzoru
demografske spremenljivke spol, v mednarodnem poročilu ni zaslediti.
Najdemo pa podatek, ki opisuje povezanost med učnim okoljem nasploh
in bralnimi dosežki ob nadzoru omenjene spremenljivke. Ob tem je po-
trebno opozoriti, da je na povprečni ravni držav OECD v ta podatek
vštet tudi indeks ravnateljeve zaznave vedenja učencev in učiteljev in ne
obravnava le vrednosti tistih indeksov, ki smo jih za potrebe naših ana-
liz zajeli mi. Rezultati kažejo na močnejšo povezanost učnega okolja in re-
zultatov na testu bralne pismenosti pri dekletih, tako v Sloveniji kot v pov-
učiteljev pričakujejo več, kar pa posledično učinkuje na večjo predanost
učiteljev poučevanju in na naravnanost k doseganju boljših rezultatov
(OECD, 2010č).
Pri indeksu zaznanega učiteljevega spodbujanja učencev pri bralnih
aktivnostih in indeksu zaznanega pozitivnega odnosa učiteljev do dijaka
pa v Sloveniji ni opaziti tako pomembnega učinka socialnoekonomskega
statusa. V prvem primeru opazimo ob nadzoru spremenljivke socialne-
ga in kulturnega statusa statistično pomemben prirast 2,3 točke v bral-
nem dosežku (na ravni držav OECD – 5,4 točke) na ravni učenca in 16
točk na ravni programa (na ravni držav OECD 0,0 točk prirastka), ki pa
se po izračunih OECD v povprečju ni izkazal kot statistično pomemben
(OECD, 2010č). Slovenski dijaki, ki so na testu bralne pismenosti dose-
gali boljše rezultate, so v povprečju poročali tudi o večji spodbudi s stra-
ni učiteljev, vendar ne na ravni posameznih izobraževalnih programov,
temveč znotraj vseh izobraževalnih programov.
Podobno lahko opazimo pri povezanosti indeksa zaznanega pozitiv-
nega odnosa učiteljev do dijaka z bralnimi dosežki. Če tudi tukaj upo-
števamo nadzor spremenljivke socialnega in kulturnega statusa, opazi-
mo prirast 3,9 točk (na ravni držav OECD 8,2 točke) na testu branja na
ravni učenca, kar je glede na podatke OECD statistično pomemben pri-
rast, in na ravni šole 4,3 točke (na ravni držav OECD 16,7 točke), kar se
ni izkazalo kot statistično pomemben podatek (OECD, 2010č).
Čeprav prihaja do razlik v bralnih dosežkih glede na učiteljevo spod-
budo pri bralnih aktivnostih in pozitivni odnos učiteljev do dijaka ob nad-
zoru indeksa socialnoekonomskega statusa, pa v Sloveniji ne moremo poro-
čati o tako pomembni povezanosti, kot se je to izkazalo v povezavi z disci-
plino v razredu pri pouku slovenščine.
Stališča do šole in pouka z vidika razlik po spolu
Podatkov, s pomočjo katerih bi lahko opisali povezanost posame-
znih zgoraj omenjenih indeksov z dosežki na testu branja ob nadzoru
demografske spremenljivke spol, v mednarodnem poročilu ni zaslediti.
Najdemo pa podatek, ki opisuje povezanost med učnim okoljem nasploh
in bralnimi dosežki ob nadzoru omenjene spremenljivke. Ob tem je po-
trebno opozoriti, da je na povprečni ravni držav OECD v ta podatek
vštet tudi indeks ravnateljeve zaznave vedenja učencev in učiteljev in ne
obravnava le vrednosti tistih indeksov, ki smo jih za potrebe naših ana-
liz zajeli mi. Rezultati kažejo na močnejšo povezanost učnega okolja in re-
zultatov na testu bralne pismenosti pri dekletih, tako v Sloveniji kot v pov-
