Page 69 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 69
povzetek slovenskih rezultatov na področju stališč do šole ...
zumevanju besedila. V Sloveniji so ti odstotki še višji, saj v povprečju kar
68 % dijakov poroča o tem, da jih učitelji spodbujajo k boljšemu razu-
mevanju besedila in tudi odstotek tistih, ki menijo, da jim da učitelj do-
volj časa za razmislek o odgovorih, je višji (62 %). V povprečju kar 65 %
slovenskih dijakov poroča tudi o tem, da jih učitelji spodbujajo k izraža-
nju svojega mnenja, kar je 10 % več od tistega, kar je bilo to ugotovljeno
na povprečni ravni držav OECD (55 %). Naši učenci pa tudi v večji meri
(46 %) menijo, da jim učitelj pomaga prebrano povezati z njihovim vsak-
danjim življenjem, kot o tem poročajo njihovi vrstniki na ravno OECD
držav (33 %). V našem prostoru tako dijaki v povprečju zaznavajo večjo
spodbudo učitelja k zavzetosti in aktivni udeležbi pri branju, kot je bilo to
ugotovljeno v državah OECD. Povprečni indeks zaznanega učiteljevega
spodbujanja učencev pri bralni aktivnosti je v Sloveniji tako nad povpre-
čjem OECD, njegova vrednost pa znaša 0,22. Pozitivna in višja vrednost
indeksa predstavlja večjo spodbudo s strani učitelja.
Z indeksom zaznanega učiteljevega spodbujanja učencev pri bralni
aktivnosti lahko v Sloveniji pojasnimo 1,4 % variabilnosti v bralnih do-
sežkih, na ravni držav OECD pa 0,7 %. Delež pojasnjene variabilnosti
je glede na ostale države OECD v Sloveniji med višjimi odstotki. Če in-
deks primerjamo z bralnimi dosežki, opazimo, da je indeks pri učencih z
višjimi dosežki višji in pri učencih z nižjimi nižji. Razlika v bralnih do-
sežkih slovenskih dijakov, ki se glede na vrednost indeksa uvrščajo v spo-
dnjo četrtino (– 0,95), in tistimi, ki se uvrščajo v zgornjo četrtino vre-
dnosti indeksa (1,38), je 30 točk (467 vs. 497), kar pa je razlika, ki pred-
stavlja učence na različnih ravneh bralne pismenosti. Ta razlika je tudi
večja kot na povprečni ravni držav OECD (484 proti 502). Eno enoto
višje vrednosti indeksa v povprečju držav OECD predstavljajo 6,2 točk
več na testu bralne pismenosti, v Sloveniji pa 10,7 točk, kar je po izraču-
nih OECD statistično pomemben prirast. Kot lahko razberemo iz po-
datkov, v povprečju slovenski dijaki, ki poročajo o večji spodbudi k zavze-
tosti in aktivni udeležbi s strani učiteljev pri pouku slovenščine, tudi dose-
gajo višje dosežke na testu bralne pismenosti kot dijaki, ki poročajo o niž-
ji spodbudi.
Odstotek variabilnosti vrednosti indeksa, ki ga lahko pojasnimo z
razlikami med šolami, je v Sloveniji 7 %, kar je enako pojasnjeni varia-
bilnosti v povprečju držav OECD. Glede na poročilo OECD (OECD,
2010č) prihaja do večine razlik v vrednostih indeksa znotraj šol, kar po-
meni, da nanj v večji meri učinkujejo še nepojasnjeni dejavniki na ravni
dijaka, učitelja in širšega učnega okolja. Do pomembnejših razlik v uči-
teljevi spodbudi pri pouku slovenščine tako v Sloveniji naj ne bi prihaja-
zumevanju besedila. V Sloveniji so ti odstotki še višji, saj v povprečju kar
68 % dijakov poroča o tem, da jih učitelji spodbujajo k boljšemu razu-
mevanju besedila in tudi odstotek tistih, ki menijo, da jim da učitelj do-
volj časa za razmislek o odgovorih, je višji (62 %). V povprečju kar 65 %
slovenskih dijakov poroča tudi o tem, da jih učitelji spodbujajo k izraža-
nju svojega mnenja, kar je 10 % več od tistega, kar je bilo to ugotovljeno
na povprečni ravni držav OECD (55 %). Naši učenci pa tudi v večji meri
(46 %) menijo, da jim učitelj pomaga prebrano povezati z njihovim vsak-
danjim življenjem, kot o tem poročajo njihovi vrstniki na ravno OECD
držav (33 %). V našem prostoru tako dijaki v povprečju zaznavajo večjo
spodbudo učitelja k zavzetosti in aktivni udeležbi pri branju, kot je bilo to
ugotovljeno v državah OECD. Povprečni indeks zaznanega učiteljevega
spodbujanja učencev pri bralni aktivnosti je v Sloveniji tako nad povpre-
čjem OECD, njegova vrednost pa znaša 0,22. Pozitivna in višja vrednost
indeksa predstavlja večjo spodbudo s strani učitelja.
Z indeksom zaznanega učiteljevega spodbujanja učencev pri bralni
aktivnosti lahko v Sloveniji pojasnimo 1,4 % variabilnosti v bralnih do-
sežkih, na ravni držav OECD pa 0,7 %. Delež pojasnjene variabilnosti
je glede na ostale države OECD v Sloveniji med višjimi odstotki. Če in-
deks primerjamo z bralnimi dosežki, opazimo, da je indeks pri učencih z
višjimi dosežki višji in pri učencih z nižjimi nižji. Razlika v bralnih do-
sežkih slovenskih dijakov, ki se glede na vrednost indeksa uvrščajo v spo-
dnjo četrtino (– 0,95), in tistimi, ki se uvrščajo v zgornjo četrtino vre-
dnosti indeksa (1,38), je 30 točk (467 vs. 497), kar pa je razlika, ki pred-
stavlja učence na različnih ravneh bralne pismenosti. Ta razlika je tudi
večja kot na povprečni ravni držav OECD (484 proti 502). Eno enoto
višje vrednosti indeksa v povprečju držav OECD predstavljajo 6,2 točk
več na testu bralne pismenosti, v Sloveniji pa 10,7 točk, kar je po izraču-
nih OECD statistično pomemben prirast. Kot lahko razberemo iz po-
datkov, v povprečju slovenski dijaki, ki poročajo o večji spodbudi k zavze-
tosti in aktivni udeležbi s strani učiteljev pri pouku slovenščine, tudi dose-
gajo višje dosežke na testu bralne pismenosti kot dijaki, ki poročajo o niž-
ji spodbudi.
Odstotek variabilnosti vrednosti indeksa, ki ga lahko pojasnimo z
razlikami med šolami, je v Sloveniji 7 %, kar je enako pojasnjeni varia-
bilnosti v povprečju držav OECD. Glede na poročilo OECD (OECD,
2010č) prihaja do večine razlik v vrednostih indeksa znotraj šol, kar po-
meni, da nanj v večji meri učinkujejo še nepojasnjeni dejavniki na ravni
dijaka, učitelja in širšega učnega okolja. Do pomembnejših razlik v uči-
teljevi spodbudi pri pouku slovenščine tako v Sloveniji naj ne bi prihaja-
