Page 73 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 73
povzetek slovenskih rezultatov na področju stališč do šole ...
dijakov meni, da večino učiteljev zanima, ali se dobro počutijo, kar je 36
% manj, kot se je to izkazalo v povprečju na ravni držav OECD. Kljub
temu pa jih kar 80 % meni, da se dobro razumejo z večino učiteljev, kar
pa je še vedno manj od njihovih vrstnikov v mednarodnem povprečju
(85 %). 74 % jih tudi meni, da jim učitelji pomagajo, če potrebujejo do-
datno pomoč in jih obravnavajo pravično. Na ravni držav OECD je bil
tak odstotek dijakov višji, 79 %. Tudi pri odgovoru na vprašanje, ali veči-
na učiteljev posluša, kaj jim ima dijak za povedati, je bil odstotek sloven-
skih dijakov, ki se s tem strinja ali popolnoma strinja, 11 % pod povpre-
čjem držav OECD (67 %). Slovenski dijaki v povprečju zaznavajo mno-
go manj pozitiven odnos učiteljev do njih, kot je bilo to ugotovljeno na rav-
ni povprečja držav OECD.
Razlog za to je morda tudi v dejstvu, da so to ocene dijakov prvih le-
tnikov, ki so vstopili v novo učno okolje, ki je tudi z vidika odnosa uči-
teljev do učenca v primerjavi z osnovno šolo v večini primerov strožje in
zahtevnejše, pa tudi zaznava dijakov je lahko zaradi mnogih novosti v
učnem okolju negativnejša.
Na ravni držav OECD lahko z indeksom zaznanega pozitivnega od-
nosa učiteljev do učenca pojasnimo 2,2 % variabilnosti v bralnih dosež-
kih, v Sloveniji pa le 0,4 %. Če indeks primerjamo z bralnimi dosežki di-
jakov, opazimo, da so dijaki, ki se uvrščajo v najnižjo četrtino indeksa (–
1,44) tudi tisti z najnižjimi učnimi dosežki na testu branja (473 točk),
kar pa ne velja za dijake, ki se uvrščajo v najvišjo četrtino indeksa (0,71).
Dijake, ki so na testu branja v povprečju dosegali najvišje rezultate (490
in 492 točk), najdemo tudi v drugi in tretji četrtini indeksa (razlike v
bralnih dosežkih dijakov so v zgornjih treh četrtinah indeksa minimal-
ne: 489, 490 in 492 točk), kjer se njegove vrednosti gibljejo med – 0,73 in
– 0, 22. Na ravni držav OECD je slika drugačna, saj tam vrednost inde-
ksa z višjimi bralnimi dosežki narašča, kar pomeni, da učenci, ki so na
testu branja dosegali boljše rezultate, zaznavajo učiteljev odnos do njih
kot bolj pozitiven, dijaki, ki so dosegali nižje rezultate, pa ocenjujejo od-
nos učiteljev do njih kot bolj negativen. V Sloveniji pa vrednost indeksa
z višjimi bralnimi dosežki ne narašča. Dijaki, ki so na testu bralne pisme-
nosti v povprečju dosegali višje rezultate, različno ocenjujejo učiteljev odnos
do njih; tako pozitivno (vrednosti indeksa 0,71) kot tudi negativno (vredno-
sti indeksa – 0,73). Eno enoto višje vrednosti indeksa v povprečju držav
OECD predstavljajo 12,2 točk več na testu bralne pismenosti, v Sloveniji
pa 6,5 točk. Vzrok slabše povezanosti indeksa z bralnimi dosežki je lah-
ko tudi v tem, da dijaki s postavkami, ki tvorijo indeks, niso ocenjevali uči-
telja slovenskega jezika, temveč učitelje njihove šole na sploh.
dijakov meni, da večino učiteljev zanima, ali se dobro počutijo, kar je 36
% manj, kot se je to izkazalo v povprečju na ravni držav OECD. Kljub
temu pa jih kar 80 % meni, da se dobro razumejo z večino učiteljev, kar
pa je še vedno manj od njihovih vrstnikov v mednarodnem povprečju
(85 %). 74 % jih tudi meni, da jim učitelji pomagajo, če potrebujejo do-
datno pomoč in jih obravnavajo pravično. Na ravni držav OECD je bil
tak odstotek dijakov višji, 79 %. Tudi pri odgovoru na vprašanje, ali veči-
na učiteljev posluša, kaj jim ima dijak za povedati, je bil odstotek sloven-
skih dijakov, ki se s tem strinja ali popolnoma strinja, 11 % pod povpre-
čjem držav OECD (67 %). Slovenski dijaki v povprečju zaznavajo mno-
go manj pozitiven odnos učiteljev do njih, kot je bilo to ugotovljeno na rav-
ni povprečja držav OECD.
Razlog za to je morda tudi v dejstvu, da so to ocene dijakov prvih le-
tnikov, ki so vstopili v novo učno okolje, ki je tudi z vidika odnosa uči-
teljev do učenca v primerjavi z osnovno šolo v večini primerov strožje in
zahtevnejše, pa tudi zaznava dijakov je lahko zaradi mnogih novosti v
učnem okolju negativnejša.
Na ravni držav OECD lahko z indeksom zaznanega pozitivnega od-
nosa učiteljev do učenca pojasnimo 2,2 % variabilnosti v bralnih dosež-
kih, v Sloveniji pa le 0,4 %. Če indeks primerjamo z bralnimi dosežki di-
jakov, opazimo, da so dijaki, ki se uvrščajo v najnižjo četrtino indeksa (–
1,44) tudi tisti z najnižjimi učnimi dosežki na testu branja (473 točk),
kar pa ne velja za dijake, ki se uvrščajo v najvišjo četrtino indeksa (0,71).
Dijake, ki so na testu branja v povprečju dosegali najvišje rezultate (490
in 492 točk), najdemo tudi v drugi in tretji četrtini indeksa (razlike v
bralnih dosežkih dijakov so v zgornjih treh četrtinah indeksa minimal-
ne: 489, 490 in 492 točk), kjer se njegove vrednosti gibljejo med – 0,73 in
– 0, 22. Na ravni držav OECD je slika drugačna, saj tam vrednost inde-
ksa z višjimi bralnimi dosežki narašča, kar pomeni, da učenci, ki so na
testu branja dosegali boljše rezultate, zaznavajo učiteljev odnos do njih
kot bolj pozitiven, dijaki, ki so dosegali nižje rezultate, pa ocenjujejo od-
nos učiteljev do njih kot bolj negativen. V Sloveniji pa vrednost indeksa
z višjimi bralnimi dosežki ne narašča. Dijaki, ki so na testu bralne pisme-
nosti v povprečju dosegali višje rezultate, različno ocenjujejo učiteljev odnos
do njih; tako pozitivno (vrednosti indeksa 0,71) kot tudi negativno (vredno-
sti indeksa – 0,73). Eno enoto višje vrednosti indeksa v povprečju držav
OECD predstavljajo 12,2 točk več na testu bralne pismenosti, v Sloveniji
pa 6,5 točk. Vzrok slabše povezanosti indeksa z bralnimi dosežki je lah-
ko tudi v tem, da dijaki s postavkami, ki tvorijo indeks, niso ocenjevali uči-
telja slovenskega jezika, temveč učitelje njihove šole na sploh.
