Page 64 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 64
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
sparentnost učnega procesa ter učiteljevo spodbudo k aktivnemu sodelo-
vanju pri pouku slovenskega jezika.
V splošnem rezultati raziskave PISA 2009 na mednarodni ravni ka-
žejo, da dijaki, ki obiskujejo šole, kjer so vzpostavljeni bolj pozitivni odno-
si med učitelji in dijaki, kjer učitelji bolj spodbujajo dijake k aktivnemu so-
delovanju pri pouku materinščine in kjer je tudi boljša disciplina, dosegajo
višje dosežke na testu bralne pismenosti. Omenjene povezave veljajo tudi
ob upoštevanju socialnoekonomskega statusa dijakov (OECD, 2010č).
Tudi tukaj je potrebno poudariti, da rezultati nakazujejo le smer in moč
povezanosti med omenjenimi dejavniki ter bralnimi dosežki in o vzroč-
no posledičnih odnosih ne moremo govoriti. Stališča do šole in pouka so
le eden izmed dejavnikov, ki lahko učinkujejo na dosežke dijaka na te-
stu bralne pismenosti, saj je ta rezultat več, tudi še nepojasnjenih dejav-
nikov, ki se med seboj dopolnjujejo in prepletajo. Pa tudi učinkov stališč
do šole in pouka na uspeh pri branju, s pomočjo vprašanj uporabljenih
v raziskavi, ne moremo v celoti pojasniti. Rezultati za Slovenijo na pri-
mer kažejo, da variabilnosti indeksa, s pomočjo katerega je opredeljena
spodbuda s strani učitelja pri bralnih aktivnostih in ki se pozitivno po-
vezuje z bralnimi dosežki, ne moremo toliko pojasniti z značilnostmi iz-
obraževalnega programa, ki ga dijak obiskuje, temveč do večje variabil-
nosti v omenjenem indeksu prihaja znotraj samih programov. To pome-
ni, da različni učenci znotraj istega programa različno zaznavajo učite-
ljevo spodbudo pri branju. K temu najverjetneje prispevajo značilnosti
učenca, učitelja, njuna interakcija, značilnosti učnega okolja in najverje-
tneje mnogo drugih, še neidentificiranih dejavnikov, ki v samo raziska-
vo niso zajeti. Ob tem je pomembno poudariti, da raziskava PISA med
drugim ne vključuje vprašalnika za učitelje, s pomočjo katerega bi lah-
ko področje stališč do šole in pouka še podrobneje raziskali. Opozoriti
pa je treba tudi, da so ocene učinkov omenjenih dejavnikov podane na
podlagi osebne zaznave dijakov in niso izmerjene s pomočjo objektivne-
ga merila ter predstavljajo le subjektivno oceno stanja v določenem tre-
nutku. Tako lahko na odgovore dijaka učinkujejo številni trenutni de-
javniki, kot je slabše počutje, kratkotrajen konflikt z določenim profe-
sorjem, odgovarjanje v skladu s tem, kar je med vrstniki in nasploh druž-
beno sprejemljivo, ipd.
Stališča slovenskih dijakov do šole
Stališča do šole predstavljajo mnenja, prepričanja, sodbe, predsta-
ve ter doživljanja, ki izražajo odnos učencev do šole. Omenjena stališča
usmerjajo učenčevo ravnanje v povezavi z izobraževanjem, vplivajo na
sparentnost učnega procesa ter učiteljevo spodbudo k aktivnemu sodelo-
vanju pri pouku slovenskega jezika.
V splošnem rezultati raziskave PISA 2009 na mednarodni ravni ka-
žejo, da dijaki, ki obiskujejo šole, kjer so vzpostavljeni bolj pozitivni odno-
si med učitelji in dijaki, kjer učitelji bolj spodbujajo dijake k aktivnemu so-
delovanju pri pouku materinščine in kjer je tudi boljša disciplina, dosegajo
višje dosežke na testu bralne pismenosti. Omenjene povezave veljajo tudi
ob upoštevanju socialnoekonomskega statusa dijakov (OECD, 2010č).
Tudi tukaj je potrebno poudariti, da rezultati nakazujejo le smer in moč
povezanosti med omenjenimi dejavniki ter bralnimi dosežki in o vzroč-
no posledičnih odnosih ne moremo govoriti. Stališča do šole in pouka so
le eden izmed dejavnikov, ki lahko učinkujejo na dosežke dijaka na te-
stu bralne pismenosti, saj je ta rezultat več, tudi še nepojasnjenih dejav-
nikov, ki se med seboj dopolnjujejo in prepletajo. Pa tudi učinkov stališč
do šole in pouka na uspeh pri branju, s pomočjo vprašanj uporabljenih
v raziskavi, ne moremo v celoti pojasniti. Rezultati za Slovenijo na pri-
mer kažejo, da variabilnosti indeksa, s pomočjo katerega je opredeljena
spodbuda s strani učitelja pri bralnih aktivnostih in ki se pozitivno po-
vezuje z bralnimi dosežki, ne moremo toliko pojasniti z značilnostmi iz-
obraževalnega programa, ki ga dijak obiskuje, temveč do večje variabil-
nosti v omenjenem indeksu prihaja znotraj samih programov. To pome-
ni, da različni učenci znotraj istega programa različno zaznavajo učite-
ljevo spodbudo pri branju. K temu najverjetneje prispevajo značilnosti
učenca, učitelja, njuna interakcija, značilnosti učnega okolja in najverje-
tneje mnogo drugih, še neidentificiranih dejavnikov, ki v samo raziska-
vo niso zajeti. Ob tem je pomembno poudariti, da raziskava PISA med
drugim ne vključuje vprašalnika za učitelje, s pomočjo katerega bi lah-
ko področje stališč do šole in pouka še podrobneje raziskali. Opozoriti
pa je treba tudi, da so ocene učinkov omenjenih dejavnikov podane na
podlagi osebne zaznave dijakov in niso izmerjene s pomočjo objektivne-
ga merila ter predstavljajo le subjektivno oceno stanja v določenem tre-
nutku. Tako lahko na odgovore dijaka učinkujejo številni trenutni de-
javniki, kot je slabše počutje, kratkotrajen konflikt z določenim profe-
sorjem, odgovarjanje v skladu s tem, kar je med vrstniki in nasploh druž-
beno sprejemljivo, ipd.
Stališča slovenskih dijakov do šole
Stališča do šole predstavljajo mnenja, prepričanja, sodbe, predsta-
ve ter doživljanja, ki izražajo odnos učencev do šole. Omenjena stališča
usmerjajo učenčevo ravnanje v povezavi z izobraževanjem, vplivajo na
