Page 62 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 62
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
tje v večji meri kot dekleta redno berejo časopise in stripe, medtem ko
dekleta bolj posegajo po leposlovju in revijah. Med dekleti in fanti ni
razlik v pogostosti branja na spletu. Vendar pa spola uporabljata sple-
tne strani v različne namene: dekleta v večji meri uporabljajo splet kot
komunikacijsko sredstvo (branje e-pošte, uporaba klepetalnic), fantje pa
uporabljajo splet za iskanje informacij in branje novic. Razlike med spo-
loma nastajajo tudi na nekaterih področjih metakognitivnih in učnih
strategij. Dekleta imajo višje ravni zavedanja uporabnosti strategij za ra-
zumevanje in zapomnitev informacij ter povzemanje besedila kot fantje.
Dekleta tudi poročajo o nekoliko večji meri uporabe učnih strategij, kot
sta memoriranje in kontrolne strategije. V povprečju držav OECD bi
bila razlika v bralnih dosežkih med spoloma za 23 točk nižja, če bi fantje
v enaki meri uživali v branju kot dekleta. 15 točk več bi fantje dosegali,
če bi imeli enako raven zavedanja uporabnosti učinkovitih strategij pov-
zemanja besedila kot dekleta.
Zakaj se dekleta v večji meri udejstvujejo v (zlasti tradicionalnih)
bralnih aktivnostih kot fantje? Branje je verjetno povezano s spolno
identiteto in družbenim pojmovanjem o tem, katere so primerne dejav-
nosti za dekleta in katere za fante (Smith in Wilhelm, 2009). Branje (zla-
sti leposlovja) je pogosto pojmovano kot znak femininosti, zato je morda
pri fantih v povprečju manj priljubljeno kot pri dekletih. Rezultati razi-
skav tudi kažejo, da je eden poglavitnih razlogov za nižje dosežke v bra-
nju pri fantih njihovo pomanjkanje zanimanja za branje in pisanje (Saf-
ford et al., 2004) ter večje podleganje vrstniškemu pritisku po izkazova-
nju maskulinosti (Younger in Warrington, 1996). Maskulina identite-
ta pa je povezana z manjšim zanimanjem za šolo na splošno in branjem
(Clark in Trafford, 1995). Vendar pa tudi rezultati raziskave PISA 2009
kažejo, da se fantje radi angažirajo pri branju specifičnih bralnih gradiv,
prav tako pa veliko berejo tudi na spletu. V šoli je zato treba omogočiti udej-
stvovanje učencev in dijakov v različnih (ne le tradicionalnih) bralnih ak-
tivnostih. Fante bodo verjetno v večji meri motivirale naloge, ki bodo zah-
tevale iskanje informacij in podatkov po svetovnem spletu, prav tako pa se
bodo bolj angažirali pri branju tedaj, kadar za neko področje izkazujejo
notranje zanimanje.
tje v večji meri kot dekleta redno berejo časopise in stripe, medtem ko
dekleta bolj posegajo po leposlovju in revijah. Med dekleti in fanti ni
razlik v pogostosti branja na spletu. Vendar pa spola uporabljata sple-
tne strani v različne namene: dekleta v večji meri uporabljajo splet kot
komunikacijsko sredstvo (branje e-pošte, uporaba klepetalnic), fantje pa
uporabljajo splet za iskanje informacij in branje novic. Razlike med spo-
loma nastajajo tudi na nekaterih področjih metakognitivnih in učnih
strategij. Dekleta imajo višje ravni zavedanja uporabnosti strategij za ra-
zumevanje in zapomnitev informacij ter povzemanje besedila kot fantje.
Dekleta tudi poročajo o nekoliko večji meri uporabe učnih strategij, kot
sta memoriranje in kontrolne strategije. V povprečju držav OECD bi
bila razlika v bralnih dosežkih med spoloma za 23 točk nižja, če bi fantje
v enaki meri uživali v branju kot dekleta. 15 točk več bi fantje dosegali,
če bi imeli enako raven zavedanja uporabnosti učinkovitih strategij pov-
zemanja besedila kot dekleta.
Zakaj se dekleta v večji meri udejstvujejo v (zlasti tradicionalnih)
bralnih aktivnostih kot fantje? Branje je verjetno povezano s spolno
identiteto in družbenim pojmovanjem o tem, katere so primerne dejav-
nosti za dekleta in katere za fante (Smith in Wilhelm, 2009). Branje (zla-
sti leposlovja) je pogosto pojmovano kot znak femininosti, zato je morda
pri fantih v povprečju manj priljubljeno kot pri dekletih. Rezultati razi-
skav tudi kažejo, da je eden poglavitnih razlogov za nižje dosežke v bra-
nju pri fantih njihovo pomanjkanje zanimanja za branje in pisanje (Saf-
ford et al., 2004) ter večje podleganje vrstniškemu pritisku po izkazova-
nju maskulinosti (Younger in Warrington, 1996). Maskulina identite-
ta pa je povezana z manjšim zanimanjem za šolo na splošno in branjem
(Clark in Trafford, 1995). Vendar pa tudi rezultati raziskave PISA 2009
kažejo, da se fantje radi angažirajo pri branju specifičnih bralnih gradiv,
prav tako pa veliko berejo tudi na spletu. V šoli je zato treba omogočiti udej-
stvovanje učencev in dijakov v različnih (ne le tradicionalnih) bralnih ak-
tivnostih. Fante bodo verjetno v večji meri motivirale naloge, ki bodo zah-
tevale iskanje informacij in podatkov po svetovnem spletu, prav tako pa se
bodo bolj angažirali pri branju tedaj, kadar za neko področje izkazujejo
notranje zanimanje.
