Page 61 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 61
zetek slovenskih rezultatov na področju bralnih aktivnosti ...
in učenci z nizkim socioekonomskim položajem so pomembne, vendar
nizke tako v Sloveniji kot na ravni povprečja OECD. Tako učenci z viso-
kim indeksom ESCS v povprečju v večji meri uporabljajo strategije ela-
boracije in kontrolne strategije pri učenju ter se v večji meri zavedajo po-
membnosti strategij za razumevanje in pomnjenje ter povzemanje bese-
dila kot učenci z nizkim indeksom ESCS (v Sloveniji se velikosti učin-
kov razlik gibljejo med 0,33 in 0,48). V povprečju OECD držav lahko
tretjino povezanosti med bralnimi dosežki in socioekonomskim položa-
jem učencev pojasnimo s stopnjo uživanja učencev v branju in s stopnjo
zavedanja učinkovitih strategij pri povzemanju besedil. V večini sodelu-
jočih držav se je pokazalo, da bi socioekonomsko depriviligirani učenci
lahko dosegali 15 točk več, če bi imeli enake ravni zavedanja uporabno-
sti učinkovitih strategij povzemanja kot njihovi socioekonomsko privi-
ligirani vrstniki. 15 točk več bi omenjeni učenci tudi dosegali, če bi ime-
li enako raven uživanja v branju kot njihovi priviligirani vrstniki. Če bi
depriviligirani učenci uporabljali učinkovite učne strategije v enaki meri
kot njihovi priviligirani vrstniki, bi se razlika v dosežkih med dvema ek-
stremnima socioekonomskima skupinama zmanjšala za 20 % (OECD,
2010c).
Razlike v bralnih dosežkih, ki nastajajo zaradi različnega socioeko-
nomskega položaja učencev, lahko torej do neke mere zmanjšujemo z ukre-
pi, ki depriviligirane učence spodbujajo k večji udeležbi v bralnih aktivno-
stih in učenju učinkovitih pristopov k učenju ter bralnih strategij.
Bralne aktivnosti, motivacija za branje in učne strategije
glede na spol
Med tremi merjenimi področji (naravoslovje, matematika, branje) je
področje bralne pismenosti v mednarodnem merilu tisto, na katerem so
razlike v dosežkih med fanti in dekleti najvišje (OECD, 2010a). V Slo-
veniji so dijaki v povprečju dosegli 456 točk, dijakinje pa 511 točk. Di-
jakinje torej dosegajo 55 točk več kot dijaki (v OECD je povprečna raz-
lika med spoloma 39 točk, v EU pa 42 točk (Pedagoški inštitut, 2010)).
Razlika med spoloma v bralnih dosežkih je v Sloveniji torej večja kot v
povprečju držav OECD in EU, podobna je razliki med spoloma na Fin-
skem in Hrvaškem.
Razlike med spoloma se pojavljajo tudi na področju bralnih navad.
V Sloveniji (podobno kot v povprečju držav OECD) za zabavo bere več
dijakinj (75 %) kot dijakov (46 %). V branju tudi uživajo v večji meri kot
fantje (razlika je 25 odstotnih točk; na ravni poprečja OECD 21 odsto-
tnih točk). Fantje in dekleta se razlikujejo tudi v bralnem gradivu. Fan-
in učenci z nizkim socioekonomskim položajem so pomembne, vendar
nizke tako v Sloveniji kot na ravni povprečja OECD. Tako učenci z viso-
kim indeksom ESCS v povprečju v večji meri uporabljajo strategije ela-
boracije in kontrolne strategije pri učenju ter se v večji meri zavedajo po-
membnosti strategij za razumevanje in pomnjenje ter povzemanje bese-
dila kot učenci z nizkim indeksom ESCS (v Sloveniji se velikosti učin-
kov razlik gibljejo med 0,33 in 0,48). V povprečju OECD držav lahko
tretjino povezanosti med bralnimi dosežki in socioekonomskim položa-
jem učencev pojasnimo s stopnjo uživanja učencev v branju in s stopnjo
zavedanja učinkovitih strategij pri povzemanju besedil. V večini sodelu-
jočih držav se je pokazalo, da bi socioekonomsko depriviligirani učenci
lahko dosegali 15 točk več, če bi imeli enake ravni zavedanja uporabno-
sti učinkovitih strategij povzemanja kot njihovi socioekonomsko privi-
ligirani vrstniki. 15 točk več bi omenjeni učenci tudi dosegali, če bi ime-
li enako raven uživanja v branju kot njihovi priviligirani vrstniki. Če bi
depriviligirani učenci uporabljali učinkovite učne strategije v enaki meri
kot njihovi priviligirani vrstniki, bi se razlika v dosežkih med dvema ek-
stremnima socioekonomskima skupinama zmanjšala za 20 % (OECD,
2010c).
Razlike v bralnih dosežkih, ki nastajajo zaradi različnega socioeko-
nomskega položaja učencev, lahko torej do neke mere zmanjšujemo z ukre-
pi, ki depriviligirane učence spodbujajo k večji udeležbi v bralnih aktivno-
stih in učenju učinkovitih pristopov k učenju ter bralnih strategij.
Bralne aktivnosti, motivacija za branje in učne strategije
glede na spol
Med tremi merjenimi področji (naravoslovje, matematika, branje) je
področje bralne pismenosti v mednarodnem merilu tisto, na katerem so
razlike v dosežkih med fanti in dekleti najvišje (OECD, 2010a). V Slo-
veniji so dijaki v povprečju dosegli 456 točk, dijakinje pa 511 točk. Di-
jakinje torej dosegajo 55 točk več kot dijaki (v OECD je povprečna raz-
lika med spoloma 39 točk, v EU pa 42 točk (Pedagoški inštitut, 2010)).
Razlika med spoloma v bralnih dosežkih je v Sloveniji torej večja kot v
povprečju držav OECD in EU, podobna je razliki med spoloma na Fin-
skem in Hrvaškem.
Razlike med spoloma se pojavljajo tudi na področju bralnih navad.
V Sloveniji (podobno kot v povprečju držav OECD) za zabavo bere več
dijakinj (75 %) kot dijakov (46 %). V branju tudi uživajo v večji meri kot
fantje (razlika je 25 odstotnih točk; na ravni poprečja OECD 21 odsto-
tnih točk). Fantje in dekleta se razlikujejo tudi v bralnem gradivu. Fan-
