Page 60 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 60
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
Odnos med učnimi dosežki in socialnoekonomskim položajem druži-
ne, iz katere izhaja učenec, nam pomaga bolje osvetliti pogoje, ki jih raz-
ličnim učencem zagotavlja nek šolski sistem. Ta odnos je namreč odvi-
sen tako od kakovosti delovanja šolskega sistema kot tudi od razpršeno-
sti ekonomskih, socialnih in kulturnih faktorjev ter dobrin v neki drža-
vi. V raziskavi PISA 2006 so, denimo, ugotovili, da je socialnoekonom-
ski položaj družine pomembno povezan z naravoslovnimi dosežki 15-le-
tnikov. Učinek socialnoekonomskega položaja družine na naravoslovne
dosežke v Sloveniji pa je bil celo močnejši, kot je ta v povprečju v državah
OECD (OECD, 2007).
V raziskavi PISA 2009 je bila ugotovljena pomembna povezanost med
socioekonomskim položajem učencev in bralnimi dosežki v vseh sodelujočih
državah (OECD, 2010b). Socialnoekonomski položaj družine pojasnju-
je v Sloveniji 14 % razlik med dijaki v bralnih dosežkih (Pedagoški inšti-
tut, 2010), kar je enako povprečju držav OECD. V povprečju so v drža-
vah OECD eno enoto višje vrednosti socioekonomskega indeksa ESCS
povezane z za 38 točk (v Sloveniji pa za 39 točka) višjimi dosežki na le-
stvici bralnih dosežkov. Rezultati raziskav PISA torej kažejo, da je soci-
oekonomski položaj učencev pomembno povezan z dosežki na področju
bralnih, matematičnih in naravoslovnih kompetenc.
Vendar pa rezultati PISA 2000 nakazujejo, da povezanost med soci-
oekonomskim položajem učencev in bralnimi dosežki oslabi, če učenci
iz družin z nizkim socioekonomskim položajem poročajo o visoki rav-
ni bralnih aktivnosti (OECD, 2002). Depriviligiranost, ki nastaja zara-
di slabšega ekonomskega, socialnega in kulturnega položaja družin, iz
katerih učenec izhaja, lahko torej uspešno zmanjšujejo tisti učenci, ki se
angažirajo pri branju različnih bralnih gradiv, v branju uživajo ter upo-
rabljajo ustrezne učne strategije za bolj uspešno reševanje bralnih nalog.
Bralne navade in učne strategije so torej pomemben posrednik (me-
diator) pri pojasnjevanju povezanosti med socioekonomskim položajem
učencev in bralnimi dosežki, vendar je njihova vloga omejena. Medtem
ko lahko kar 70 % razlik v bralnih dosežkih med dekleti in fanti v raziska-
vi PISA 2009 pojasnimo z razlikami po spolu v bralnih navadah in v zave-
danju uporabnosti bralnih strategij povzemanja besedila (v korist deklet),
lahko z omenjenimi razlikami v bralnih aktivnosti in zavedanju uporab-
nosti bralnih strategij pojasnimo le 30 % razlik v bralnih dosežkih med
učenci iz družin z višjim in nižjim socioekonomskim položajem (OECD,
2010c). Velikosti učinkov razlik v uporabi strategij elaboracije in kontrol-
nih strategij ter zavedanju uporabnosti strategij med učenci z visokim
Odnos med učnimi dosežki in socialnoekonomskim položajem druži-
ne, iz katere izhaja učenec, nam pomaga bolje osvetliti pogoje, ki jih raz-
ličnim učencem zagotavlja nek šolski sistem. Ta odnos je namreč odvi-
sen tako od kakovosti delovanja šolskega sistema kot tudi od razpršeno-
sti ekonomskih, socialnih in kulturnih faktorjev ter dobrin v neki drža-
vi. V raziskavi PISA 2006 so, denimo, ugotovili, da je socialnoekonom-
ski položaj družine pomembno povezan z naravoslovnimi dosežki 15-le-
tnikov. Učinek socialnoekonomskega položaja družine na naravoslovne
dosežke v Sloveniji pa je bil celo močnejši, kot je ta v povprečju v državah
OECD (OECD, 2007).
V raziskavi PISA 2009 je bila ugotovljena pomembna povezanost med
socioekonomskim položajem učencev in bralnimi dosežki v vseh sodelujočih
državah (OECD, 2010b). Socialnoekonomski položaj družine pojasnju-
je v Sloveniji 14 % razlik med dijaki v bralnih dosežkih (Pedagoški inšti-
tut, 2010), kar je enako povprečju držav OECD. V povprečju so v drža-
vah OECD eno enoto višje vrednosti socioekonomskega indeksa ESCS
povezane z za 38 točk (v Sloveniji pa za 39 točka) višjimi dosežki na le-
stvici bralnih dosežkov. Rezultati raziskav PISA torej kažejo, da je soci-
oekonomski položaj učencev pomembno povezan z dosežki na področju
bralnih, matematičnih in naravoslovnih kompetenc.
Vendar pa rezultati PISA 2000 nakazujejo, da povezanost med soci-
oekonomskim položajem učencev in bralnimi dosežki oslabi, če učenci
iz družin z nizkim socioekonomskim položajem poročajo o visoki rav-
ni bralnih aktivnosti (OECD, 2002). Depriviligiranost, ki nastaja zara-
di slabšega ekonomskega, socialnega in kulturnega položaja družin, iz
katerih učenec izhaja, lahko torej uspešno zmanjšujejo tisti učenci, ki se
angažirajo pri branju različnih bralnih gradiv, v branju uživajo ter upo-
rabljajo ustrezne učne strategije za bolj uspešno reševanje bralnih nalog.
Bralne navade in učne strategije so torej pomemben posrednik (me-
diator) pri pojasnjevanju povezanosti med socioekonomskim položajem
učencev in bralnimi dosežki, vendar je njihova vloga omejena. Medtem
ko lahko kar 70 % razlik v bralnih dosežkih med dekleti in fanti v raziska-
vi PISA 2009 pojasnimo z razlikami po spolu v bralnih navadah in v zave-
danju uporabnosti bralnih strategij povzemanja besedila (v korist deklet),
lahko z omenjenimi razlikami v bralnih aktivnosti in zavedanju uporab-
nosti bralnih strategij pojasnimo le 30 % razlik v bralnih dosežkih med
učenci iz družin z višjim in nižjim socioekonomskim položajem (OECD,
2010c). Velikosti učinkov razlik v uporabi strategij elaboracije in kontrol-
nih strategij ter zavedanju uporabnosti strategij med učenci z visokim
