Page 59 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 59
zetek slovenskih rezultatov na področju bralnih aktivnosti ...
s svojim rezultatom na indeksu uvrstili v zgornjih 25 % populacije (515
točk). V povprečju držav OECD lahko 8,2 % variabilnosti v bralnih do-
sežkih na PISA 2009 pojasnimo z indeksom kontrolnih strategij. V Slo-
veniji je odstotek pojasnjene variance nižji, in sicer 6,4 %. V povprečju so
v državah OECD eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa poveza-
ne z 26,1 točkami (v Sloveniji pa z 24 točkami) višjimi dosežki na lestvi-
ci bralnih dosežkov. Učinek kontrolnih strategij, ki jih dijaki uporabljajo
pri svojem učenju, na bralno uspešnost je nižji kot učinek metakognitivnih
strategij (zavedanje uporabnosti strategij za razumevanje in pomnjenje in
za povzemanje besedila).
Bralne aktivnosti, motivacija za branje in učne strategije
glede na socialno-ekonomski položaj družine, kulturne
in materialne dobrine
Čeprav si mnoge države prizadevajo zagotoviti enake možnosti izo-
braževanja za vse učence, ne glede na socialnoekonomsko poreklo (SES)
učencev, pa raziskave kažejo, da se otroci iz družin z različnim SES razli-
kujejo v spoznavnih sposobnostih in zmožnostih ter v vedenju že v zgo-
dnjih otroških letih, nato pa se z vstopom v šolo te razlike še učvrstijo in
povečujejo (OECD, 2007). Otroci iz družin z nizkimi prihodki, z manj
izobraženimi in nezaposlenimi starši, so v šoli učno manj uspešni, prav
tako se manj udejstvujejo v šolskih in izvenšolskih dejavnostih kot nji-
hovi vrstniki iz družin z višjim SES. Tudi v ostalih raziskavah, v katerih
primerjajo bralno, matematično in naravoslovno pismenost različno sta-
rih učencev, raziskovalci ugotavljajo pomembno povezanost socialnoe-
konomskega položaja družine z dosežki otrok. V mednarodni raziskavi
bralne pismenosti PIRLS 2006 (Progress in International Reading Lite-
racy), v katero je bilo vključenih 40 držav z učenci, starimi med devet in
deset let (med njimi 5337 slovenskih učencev), so, denimo, ugotovili, da
je bralna pismenost naraščala s stopnjo najvišje dosežene izobrazbe otro-
kovih staršev, s finančnim položajem družine in s številom knjig doma
(Doupona Horvat in Krevh, 2007). V bralni pismenosti so najhitreje na-
predovali otroci izobraženih staršev, prav tako so otroci, pri katerih je
vsaj eden izmed staršev imel univerzitetno diplomo, dosegali več kot 40
točk nad nacionalnim povprečjem.
V raziskavi PISA so različne vidike socialnoekonomskega položaja
družine združili v Indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega polo-
žaja (ESCS). Ta je sestavljen iz indeksov: najvišji poklicni položaj staršev,
najvišja izobrazbena stopnja staršev (v letih izobraževanja), materialne
dobrine doma, kulturne dobrine doma ter izobraževalne dobrine doma.
s svojim rezultatom na indeksu uvrstili v zgornjih 25 % populacije (515
točk). V povprečju držav OECD lahko 8,2 % variabilnosti v bralnih do-
sežkih na PISA 2009 pojasnimo z indeksom kontrolnih strategij. V Slo-
veniji je odstotek pojasnjene variance nižji, in sicer 6,4 %. V povprečju so
v državah OECD eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa poveza-
ne z 26,1 točkami (v Sloveniji pa z 24 točkami) višjimi dosežki na lestvi-
ci bralnih dosežkov. Učinek kontrolnih strategij, ki jih dijaki uporabljajo
pri svojem učenju, na bralno uspešnost je nižji kot učinek metakognitivnih
strategij (zavedanje uporabnosti strategij za razumevanje in pomnjenje in
za povzemanje besedila).
Bralne aktivnosti, motivacija za branje in učne strategije
glede na socialno-ekonomski položaj družine, kulturne
in materialne dobrine
Čeprav si mnoge države prizadevajo zagotoviti enake možnosti izo-
braževanja za vse učence, ne glede na socialnoekonomsko poreklo (SES)
učencev, pa raziskave kažejo, da se otroci iz družin z različnim SES razli-
kujejo v spoznavnih sposobnostih in zmožnostih ter v vedenju že v zgo-
dnjih otroških letih, nato pa se z vstopom v šolo te razlike še učvrstijo in
povečujejo (OECD, 2007). Otroci iz družin z nizkimi prihodki, z manj
izobraženimi in nezaposlenimi starši, so v šoli učno manj uspešni, prav
tako se manj udejstvujejo v šolskih in izvenšolskih dejavnostih kot nji-
hovi vrstniki iz družin z višjim SES. Tudi v ostalih raziskavah, v katerih
primerjajo bralno, matematično in naravoslovno pismenost različno sta-
rih učencev, raziskovalci ugotavljajo pomembno povezanost socialnoe-
konomskega položaja družine z dosežki otrok. V mednarodni raziskavi
bralne pismenosti PIRLS 2006 (Progress in International Reading Lite-
racy), v katero je bilo vključenih 40 držav z učenci, starimi med devet in
deset let (med njimi 5337 slovenskih učencev), so, denimo, ugotovili, da
je bralna pismenost naraščala s stopnjo najvišje dosežene izobrazbe otro-
kovih staršev, s finančnim položajem družine in s številom knjig doma
(Doupona Horvat in Krevh, 2007). V bralni pismenosti so najhitreje na-
predovali otroci izobraženih staršev, prav tako so otroci, pri katerih je
vsaj eden izmed staršev imel univerzitetno diplomo, dosegali več kot 40
točk nad nacionalnim povprečjem.
V raziskavi PISA so različne vidike socialnoekonomskega položaja
družine združili v Indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega polo-
žaja (ESCS). Ta je sestavljen iz indeksov: najvišji poklicni položaj staršev,
najvišja izobrazbena stopnja staršev (v letih izobraževanja), materialne
dobrine doma, kulturne dobrine doma ter izobraževalne dobrine doma.
