Page 58 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 58
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
Povprečni indeks strategij memoriranja je v Sloveniji le rahlo višji (0,06)
kot na ravni povprečja OECD (0,00). Strategije memoriranja (dobesedna
zapomnitev naučenega, učenje podrobnosti, učenje na pamet) so torej pri
slovenskih dijakih prisotne v podobni meri, kot je to povprečje v državah
OECD. Rezultati pa kažejo, da uspešnejši učenci uporabljajo manj strate-
gij memoriranja naučenega kot njihovi učno manj uspešni vrstniki. Slo-
venski dijaki, ki so se uvrstili v spodnjo četrtino indeksa strategij memo-
riranja, so dosegli največ točk (501), v naslednjih skupinah pa nato bral-
ni dosežki upadajo (494, 485 in 462 v posameznih četrtinah indeksa).
V povprečju držav OECD lahko 1,1 % variabilnosti v bralnih dosežkih
na PISA 2009 pojasnimo z indeksom strategij memoriranja. V Sloveniji
je odstotek pojasnjene variance 2,8 %. V povprečju so v državah OECD
eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa povezane z za – 0,9 točk
(v Sloveniji pa z za –15,9 točk) nižjimi dosežki na lestvici bralnih dosež-
kov. Strategije memoriranja so edine izmed učnih strategij, ki nakazuje-
jo negativno povezanost z bralnimi dosežki. Njihova moč pojasnjevanja
bralnih dosežkov je šibka.
Povprečni indeks strategij elaboracije je v Sloveniji višji (0,20) od
povprečja držav OECD (0,00), kar pomeni, da slovenski dijaki v neko-
liko višji meri uporabljajo strategije povezovanja novega učnega gradiva
z že znanim in drugimi šolskimi predmeti ter strategije iskanja uporab-
nosti novonaučene snovi kot njihovi vrstniki v državah OECD. Strategi-
je elaboracije so sicer pozitivno povezane z bralnimi dosežki, vendar je ta
povezanost zanemarljiva. Razlika med dijaki, ki se po rezultatu indeksa
elaboracije uvrščajo v spodnjo četrtino indeksa, ter dijaki, ki se uvršča-
jo v zgornjo četrtino indeksa, je 12 točk (482 proti 494 točk). V povpre-
čju držav OECD lahko 1,1 % variabilnosti v bralnih dosežkih na PISA
2009 pojasnimo z indeksom strategij elaboracije. V Sloveniji je odsto-
tek pojasnjene variance še nižji, in sicer 0,9 %. V povprečju so v državah
OECD eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa povezane z za 7,1
točk (v Sloveniji pa za 4,4 točk) višjimi dosežki na lestvici bralnih dosež-
kov. Moč pojasnjevanja bralnih dosežkov z učnimi strategijami elaboraci-
je je šibka.
Povprečni indeks uporabe kontrolnih strategij je v Sloveniji nekoli-
ko višji (0,15), kot je ta na ravni povprečja OECD (0,00). Uspešnejši di-
jaki tudi v večji meri uporabljajo kontrolne strategije: slovenski dijaki, ki
so se uvrstili v spodnjo četrtino indeksa kontrolnih strategij, so dosegli
449 točk, povprečni dosežek dijakov, ki so se uvrstili v drugo četrtino in-
deksa, je 484 točk, povprečni dosežek dijakov, ki so se uvrstili v tretjo če-
trtino indeksa, pa 494 točk. Najvišji dosežki so v skupini dijakov, ki so se
Povprečni indeks strategij memoriranja je v Sloveniji le rahlo višji (0,06)
kot na ravni povprečja OECD (0,00). Strategije memoriranja (dobesedna
zapomnitev naučenega, učenje podrobnosti, učenje na pamet) so torej pri
slovenskih dijakih prisotne v podobni meri, kot je to povprečje v državah
OECD. Rezultati pa kažejo, da uspešnejši učenci uporabljajo manj strate-
gij memoriranja naučenega kot njihovi učno manj uspešni vrstniki. Slo-
venski dijaki, ki so se uvrstili v spodnjo četrtino indeksa strategij memo-
riranja, so dosegli največ točk (501), v naslednjih skupinah pa nato bral-
ni dosežki upadajo (494, 485 in 462 v posameznih četrtinah indeksa).
V povprečju držav OECD lahko 1,1 % variabilnosti v bralnih dosežkih
na PISA 2009 pojasnimo z indeksom strategij memoriranja. V Sloveniji
je odstotek pojasnjene variance 2,8 %. V povprečju so v državah OECD
eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa povezane z za – 0,9 točk
(v Sloveniji pa z za –15,9 točk) nižjimi dosežki na lestvici bralnih dosež-
kov. Strategije memoriranja so edine izmed učnih strategij, ki nakazuje-
jo negativno povezanost z bralnimi dosežki. Njihova moč pojasnjevanja
bralnih dosežkov je šibka.
Povprečni indeks strategij elaboracije je v Sloveniji višji (0,20) od
povprečja držav OECD (0,00), kar pomeni, da slovenski dijaki v neko-
liko višji meri uporabljajo strategije povezovanja novega učnega gradiva
z že znanim in drugimi šolskimi predmeti ter strategije iskanja uporab-
nosti novonaučene snovi kot njihovi vrstniki v državah OECD. Strategi-
je elaboracije so sicer pozitivno povezane z bralnimi dosežki, vendar je ta
povezanost zanemarljiva. Razlika med dijaki, ki se po rezultatu indeksa
elaboracije uvrščajo v spodnjo četrtino indeksa, ter dijaki, ki se uvršča-
jo v zgornjo četrtino indeksa, je 12 točk (482 proti 494 točk). V povpre-
čju držav OECD lahko 1,1 % variabilnosti v bralnih dosežkih na PISA
2009 pojasnimo z indeksom strategij elaboracije. V Sloveniji je odsto-
tek pojasnjene variance še nižji, in sicer 0,9 %. V povprečju so v državah
OECD eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa povezane z za 7,1
točk (v Sloveniji pa za 4,4 točk) višjimi dosežki na lestvici bralnih dosež-
kov. Moč pojasnjevanja bralnih dosežkov z učnimi strategijami elaboraci-
je je šibka.
Povprečni indeks uporabe kontrolnih strategij je v Sloveniji nekoli-
ko višji (0,15), kot je ta na ravni povprečja OECD (0,00). Uspešnejši di-
jaki tudi v večji meri uporabljajo kontrolne strategije: slovenski dijaki, ki
so se uvrstili v spodnjo četrtino indeksa kontrolnih strategij, so dosegli
449 točk, povprečni dosežek dijakov, ki so se uvrstili v drugo četrtino in-
deksa, je 484 točk, povprečni dosežek dijakov, ki so se uvrstili v tretjo če-
trtino indeksa, pa 494 točk. Najvišji dosežki so v skupini dijakov, ki so se
