Page 56 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 56
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
bilnosti v bralnih dosežkih na PISA 2009 pojasnimo z indeksom strate-
gij povzemanja besedila. V Sloveniji je odstotek pojasnjene variance po-
doben, tj. 21,3 %. V povprečju so v državah OECD eno enoto višje vre-
dnosti omenjenega indeksa povezane z za 41,9 točk (v Sloveniji pa za 39,7
točk) višjimi dosežki na lestvici bralnih dosežkov. Prirast 39 točk na rav-
ni držav OECD pomeni povprečen napredek 15-letnika v branju v enem
šolskem letu.
Bralni dosežek pri dijakih narašča z večjim zavedanjem uporabno-
sti (bolj učinkovitih) strategij za povzemanje besedila. Bralni dosežki so
tako pri slovenskih dijakih, ki so se uvrstili v spodnjo četrtino indeksa
strategij povzemanja besedila, znašali 432 točk, dosežki dijakov, ki so se
uvrstili v drugo četrtino indeksa, so znašali 473 točk, dosežki dijakov, ki
so se uvrstili v tretjo četrtino indeksa, pa 511 točk. Najvišji dosežki so v
skupini dijakov, ki so se s svojim rezultatom na indeksu uvrstili v zgor-
njih 25 % populacije (535 točk). Torej, slovenski dijaki, ki zaznavajo ve-
čjo uporabnost učinkovitih strategij povzemanja besedila kot tri četrtine
njihovih vrstnikov, se v povprečju lahko s svojimi bralnimi dosežki pri-
merjajo s povprečjem najuspešnejših držav na področju bralne pismeno-
sti v PISA 2009.
Učne strategije: memoriranje, elaboracija, kontrolne strategije
PISA 2009 meri tako učne strategije pomnjenja kot metakognitiv-
ni vidik teh strategij: na eni strani meri, v kolikšni meri dijaki uporablja-
jo strategije pomnjenja, na drugi strani pa zavedanje dijakov, katere stra-
tegije so najpomembnejše za pomnjenje informacij. Oba vidika strategij
sta tesno povezana, vendar merita različne načine, na katere dijaki uskla-
diščijo informacije v spomin. »Metakognitivni« indeks strategij razu-
mevanja in pomnjenja pomeni, v kolikšni meri znajo dijaki uskladišči-
ti informacije, jih povezati s preteklim znanjem in jih elaborirati do te
mere, da znajo pridobljeno znanje uporabiti v novi situaciji. Indeks stra-
tegij memoriranja pa meri, kako pogosto dijaki uporabljajo tehnike za-
pomnitve, pri čemer se nova informacija uskladišči v spomin brez na-
daljnje elaboracije. PISA 2009 proučuje tri vrste učnih strategij: memo-
riranje, elaboracijo in kontrolne strategije. Strategije ocenjuje dijak na
4-stopenjski lestvici (1 = Skoraj nikoli, 2 = Včasih, 3 = Pogosto, 4 = Sko-
raj vedno). Izhodiščno vprašanje se glasi:
Kako pogosto počneš naslednje, ko se učiš?
Različne strategije se združujejo v tri indekse:
a) Indeks strategij memoriranja ugotavlja, v kolikšni meri si dijaki skušajo
zapomniti nove informacije, da bi jih kasneje lahko obnovili na glas, in
kako pogosto se učijo tako, da znova in znova berejo učno besedilo.
bilnosti v bralnih dosežkih na PISA 2009 pojasnimo z indeksom strate-
gij povzemanja besedila. V Sloveniji je odstotek pojasnjene variance po-
doben, tj. 21,3 %. V povprečju so v državah OECD eno enoto višje vre-
dnosti omenjenega indeksa povezane z za 41,9 točk (v Sloveniji pa za 39,7
točk) višjimi dosežki na lestvici bralnih dosežkov. Prirast 39 točk na rav-
ni držav OECD pomeni povprečen napredek 15-letnika v branju v enem
šolskem letu.
Bralni dosežek pri dijakih narašča z večjim zavedanjem uporabno-
sti (bolj učinkovitih) strategij za povzemanje besedila. Bralni dosežki so
tako pri slovenskih dijakih, ki so se uvrstili v spodnjo četrtino indeksa
strategij povzemanja besedila, znašali 432 točk, dosežki dijakov, ki so se
uvrstili v drugo četrtino indeksa, so znašali 473 točk, dosežki dijakov, ki
so se uvrstili v tretjo četrtino indeksa, pa 511 točk. Najvišji dosežki so v
skupini dijakov, ki so se s svojim rezultatom na indeksu uvrstili v zgor-
njih 25 % populacije (535 točk). Torej, slovenski dijaki, ki zaznavajo ve-
čjo uporabnost učinkovitih strategij povzemanja besedila kot tri četrtine
njihovih vrstnikov, se v povprečju lahko s svojimi bralnimi dosežki pri-
merjajo s povprečjem najuspešnejših držav na področju bralne pismeno-
sti v PISA 2009.
Učne strategije: memoriranje, elaboracija, kontrolne strategije
PISA 2009 meri tako učne strategije pomnjenja kot metakognitiv-
ni vidik teh strategij: na eni strani meri, v kolikšni meri dijaki uporablja-
jo strategije pomnjenja, na drugi strani pa zavedanje dijakov, katere stra-
tegije so najpomembnejše za pomnjenje informacij. Oba vidika strategij
sta tesno povezana, vendar merita različne načine, na katere dijaki uskla-
diščijo informacije v spomin. »Metakognitivni« indeks strategij razu-
mevanja in pomnjenja pomeni, v kolikšni meri znajo dijaki uskladišči-
ti informacije, jih povezati s preteklim znanjem in jih elaborirati do te
mere, da znajo pridobljeno znanje uporabiti v novi situaciji. Indeks stra-
tegij memoriranja pa meri, kako pogosto dijaki uporabljajo tehnike za-
pomnitve, pri čemer se nova informacija uskladišči v spomin brez na-
daljnje elaboracije. PISA 2009 proučuje tri vrste učnih strategij: memo-
riranje, elaboracijo in kontrolne strategije. Strategije ocenjuje dijak na
4-stopenjski lestvici (1 = Skoraj nikoli, 2 = Včasih, 3 = Pogosto, 4 = Sko-
raj vedno). Izhodiščno vprašanje se glasi:
Kako pogosto počneš naslednje, ko se učiš?
Različne strategije se združujejo v tri indekse:
a) Indeks strategij memoriranja ugotavlja, v kolikšni meri si dijaki skušajo
zapomniti nove informacije, da bi jih kasneje lahko obnovili na glas, in
kako pogosto se učijo tako, da znova in znova berejo učno besedilo.
