Page 55 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 55
zetek slovenskih rezultatov na področju bralnih aktivnosti ...
jo v povprečju podobne dosežke, kot znaša povprečje najuspešnejših držav
na področju bralne pismenosti v PISA 2009 (Finska, Koreja, Hong Kong-
Kitajska).
Metakognitivne strategije: indeks strategij povzemanja besedila
Zaznavanje uporabnosti strategij povzemanja besedila so v PISA
2009 ugotavljali z vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna na-
loga:
Pravkar si prebral/-a dve strani dolgo in precej zahtevno besedilo o
spreminjanju vodne gladine jezera v Afriki. Napisati moraš povzetek.
Sledilo je vprašanje:
Kako ocenjuješ uporabnost naslednjih strategij za pisanje povzetka
tega dve strani dolgega besedila?
Možne strategije, ki so jih ocenjevali dijaki, so bile naslednje:
a) Napišem povzetek. Nato preverim, ali je vsak odstavek vključen v povze-
tek, ker mora biti vključena vsebina vsakega odstavka.
b) Pravilno poskušam prepisati čim več stavkov.
c) Preden napišem povzetek, čim večkrat preberem besedilo.
d) Natančno preverim, ali so v povzetku predstavljena najpomembnejša
dejstva.
e) Preberem besedilo in podčrtam najpomembnejše stavke. Nato jih s svoji-
mi besedami napišem kot povzetek.
Udeleženci so na trditve odgovarjali s 6-stopenjsko lestvico, pri če-
mer 1 pomeni »Sploh ni uporabna« in 6 »Zelo je uporabna«.
Strokovnjaki, ki so sodelovali pri konstrukciji in ocenjevanju učin-
kovitosti omenjenih strategij, so strategiji d) in e) označili kot najbolj
učinkoviti strategiji, strategiji a) in c) kot srednje učinkoviti strategiji in
strategijo b) kot najmanj učinkovito strategijo povzemanja besedila.
Povprečen indeks strategij povzemanja besedila, ki je izračunan za
vsako sodelujočo državo, je standardizirana vrednost s povprečjem 0
in standardnim odklonom 1. Višje vrednosti indeksa pomenijo, da di-
jaki ocenjujejo večjo pomembnost strategij povzemanja besedila, sploh
tistih, ki so bolj učinkovite. Povprečni indeks je pri slovenskih dijakih
znašal – 0,19 in je pod povprečjem držav OECD (– 0,01). Uspešnejše
države imajo tudi učence in dijake, ki v splošnem vedo, kako učinkovi-
to povzemati informacije. Med državami OECD, ki imajo v povprečju
najnižje vrednosti indeksa povzemanja besedila (Turčija, ZDA, Islandi-
ja), je tudi Slovenija. Slovenski dijaki torej v povprečju manj zaznavajo
uporabnost učinkovitih strategij povzemanja besedila kot njihovi vrstniki
v ostalih državah OECD. V povprečju držav OECD lahko 21,1 % varia-
jo v povprečju podobne dosežke, kot znaša povprečje najuspešnejših držav
na področju bralne pismenosti v PISA 2009 (Finska, Koreja, Hong Kong-
Kitajska).
Metakognitivne strategije: indeks strategij povzemanja besedila
Zaznavanje uporabnosti strategij povzemanja besedila so v PISA
2009 ugotavljali z vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna na-
loga:
Pravkar si prebral/-a dve strani dolgo in precej zahtevno besedilo o
spreminjanju vodne gladine jezera v Afriki. Napisati moraš povzetek.
Sledilo je vprašanje:
Kako ocenjuješ uporabnost naslednjih strategij za pisanje povzetka
tega dve strani dolgega besedila?
Možne strategije, ki so jih ocenjevali dijaki, so bile naslednje:
a) Napišem povzetek. Nato preverim, ali je vsak odstavek vključen v povze-
tek, ker mora biti vključena vsebina vsakega odstavka.
b) Pravilno poskušam prepisati čim več stavkov.
c) Preden napišem povzetek, čim večkrat preberem besedilo.
d) Natančno preverim, ali so v povzetku predstavljena najpomembnejša
dejstva.
e) Preberem besedilo in podčrtam najpomembnejše stavke. Nato jih s svoji-
mi besedami napišem kot povzetek.
Udeleženci so na trditve odgovarjali s 6-stopenjsko lestvico, pri če-
mer 1 pomeni »Sploh ni uporabna« in 6 »Zelo je uporabna«.
Strokovnjaki, ki so sodelovali pri konstrukciji in ocenjevanju učin-
kovitosti omenjenih strategij, so strategiji d) in e) označili kot najbolj
učinkoviti strategiji, strategiji a) in c) kot srednje učinkoviti strategiji in
strategijo b) kot najmanj učinkovito strategijo povzemanja besedila.
Povprečen indeks strategij povzemanja besedila, ki je izračunan za
vsako sodelujočo državo, je standardizirana vrednost s povprečjem 0
in standardnim odklonom 1. Višje vrednosti indeksa pomenijo, da di-
jaki ocenjujejo večjo pomembnost strategij povzemanja besedila, sploh
tistih, ki so bolj učinkovite. Povprečni indeks je pri slovenskih dijakih
znašal – 0,19 in je pod povprečjem držav OECD (– 0,01). Uspešnejše
države imajo tudi učence in dijake, ki v splošnem vedo, kako učinkovi-
to povzemati informacije. Med državami OECD, ki imajo v povprečju
najnižje vrednosti indeksa povzemanja besedila (Turčija, ZDA, Islandi-
ja), je tudi Slovenija. Slovenski dijaki torej v povprečju manj zaznavajo
uporabnost učinkovitih strategij povzemanja besedila kot njihovi vrstniki
v ostalih državah OECD. V povprečju držav OECD lahko 21,1 % varia-
