Page 54 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 54
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
Informacijo v besedilu moraš razumeti in si jo zapomniti.
Sledilo je vprašanje:
Kako ocenjuješ uporabnost naslednjih strategij za razumevanje in po-
mnjenje besedila?
Možne strategije, ki so jih ocenjevali dijaki, so bile naslednje:
a) Osredotočim se na dele besedila, ki jih z lahkoto razumem.
b) Dvakrat hitro preberem besedilo.
c) Po tem, ko preberem besedilo, se o njegovi vsebini pogovarjam z drugimi.
d) Podčrtam pomembne dele besedila.
e) S svojimi besedami povzamem besedilo.
f) Besedilo na glas preberem nekomu drugemu.
Udeleženci so na trditve odgovarjali s 6-stopenjsko lestvico, pri če-
mer 1 pomeni »Sploh ni uporabna« in 6 »Zelo je uporabna«.
Strokovnjaki, ki so sodelovali pri konstrukciji in ocenjevanju učin-
kovitosti omenjenih strategij, so strategije c, d in e označili kot bolj učin-
kovite strategije za razumevanje in pomnjenje besedila, medtem ko so
strategije a, b in f označili kot manj učinkovite. Indeks strategij za ra-
zumevanje in pomnjenje besedila je standardizirana vrednost s povpre-
čjem 0 in standardnim odklonom 1. Višje vrednosti indeksa pomenijo,
da dijaki ocenjujejo večjo pomembnost (sploh učinkovitih) strategij za
učenje. Povprečni indeks je pri slovenskih dijakih znašal – 0,07 in je ne-
koliko pod povprečjem držav OECD (0,00). V povprečju držav OECD
lahko 15,2 % variabilnosti v bralnih dosežkih na PISA 2009 pojasnimo
z indeksom strategij za razumevanje in pomnjenje besedila. V Sloveniji
je odstotek pojasnjene variance nekoliko višji, in sicer 16,9 %. V povpre-
čju so v državah OECD eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa
povezane z za 35,4 točk (v Sloveniji pa za 36 točk) višjimi dosežki na le-
stvici bralnih dosežkov.
Bralni dosežek pri dijakih narašča z večjim zavedanjem uporabnosti
(bolj učinkovitih) strategij za razumevanje in pomnjenje besedila. Bral-
ni dosežki so tako pri slovenskih dijakih, ki so se uvrstili v spodnjo četr-
tino indeksa strategij za razumevanje in pomnjenje besedila, znašali 441
točk, dosežki dijakov, ki so se uvrstili v drugo četrtino indeksa, 476 točk,
tistih, ki so se uvrstili v tretjo četrtino indeksa, pa 501 točk. Najvišji do-
sežki so v skupini dijakov, ki so se s svojim rezultatom na indeksu uvr-
stili v zgornjih 25 % populacije (533 točk). Slovenski dijaki, ki zaznavajo
večjo uporabnost učnih strategij za razumevanje in pomnjenje besedila kot
polovica njihovih vrstnikov v državi, imajo v povprečju višje bralne do-
sežke, kot znaša nacionalno povprečje (483 točk), dijaki, ki so se z omenje-
nim indeksom uvrstili v zgornjo četrtino vseh udeleženih dijakov, pa ima-
Informacijo v besedilu moraš razumeti in si jo zapomniti.
Sledilo je vprašanje:
Kako ocenjuješ uporabnost naslednjih strategij za razumevanje in po-
mnjenje besedila?
Možne strategije, ki so jih ocenjevali dijaki, so bile naslednje:
a) Osredotočim se na dele besedila, ki jih z lahkoto razumem.
b) Dvakrat hitro preberem besedilo.
c) Po tem, ko preberem besedilo, se o njegovi vsebini pogovarjam z drugimi.
d) Podčrtam pomembne dele besedila.
e) S svojimi besedami povzamem besedilo.
f) Besedilo na glas preberem nekomu drugemu.
Udeleženci so na trditve odgovarjali s 6-stopenjsko lestvico, pri če-
mer 1 pomeni »Sploh ni uporabna« in 6 »Zelo je uporabna«.
Strokovnjaki, ki so sodelovali pri konstrukciji in ocenjevanju učin-
kovitosti omenjenih strategij, so strategije c, d in e označili kot bolj učin-
kovite strategije za razumevanje in pomnjenje besedila, medtem ko so
strategije a, b in f označili kot manj učinkovite. Indeks strategij za ra-
zumevanje in pomnjenje besedila je standardizirana vrednost s povpre-
čjem 0 in standardnim odklonom 1. Višje vrednosti indeksa pomenijo,
da dijaki ocenjujejo večjo pomembnost (sploh učinkovitih) strategij za
učenje. Povprečni indeks je pri slovenskih dijakih znašal – 0,07 in je ne-
koliko pod povprečjem držav OECD (0,00). V povprečju držav OECD
lahko 15,2 % variabilnosti v bralnih dosežkih na PISA 2009 pojasnimo
z indeksom strategij za razumevanje in pomnjenje besedila. V Sloveniji
je odstotek pojasnjene variance nekoliko višji, in sicer 16,9 %. V povpre-
čju so v državah OECD eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa
povezane z za 35,4 točk (v Sloveniji pa za 36 točk) višjimi dosežki na le-
stvici bralnih dosežkov.
Bralni dosežek pri dijakih narašča z večjim zavedanjem uporabnosti
(bolj učinkovitih) strategij za razumevanje in pomnjenje besedila. Bral-
ni dosežki so tako pri slovenskih dijakih, ki so se uvrstili v spodnjo četr-
tino indeksa strategij za razumevanje in pomnjenje besedila, znašali 441
točk, dosežki dijakov, ki so se uvrstili v drugo četrtino indeksa, 476 točk,
tistih, ki so se uvrstili v tretjo četrtino indeksa, pa 501 točk. Najvišji do-
sežki so v skupini dijakov, ki so se s svojim rezultatom na indeksu uvr-
stili v zgornjih 25 % populacije (533 točk). Slovenski dijaki, ki zaznavajo
večjo uporabnost učnih strategij za razumevanje in pomnjenje besedila kot
polovica njihovih vrstnikov v državi, imajo v povprečju višje bralne do-
sežke, kot znaša nacionalno povprečje (483 točk), dijaki, ki so se z omenje-
nim indeksom uvrstili v zgornjo četrtino vseh udeleženih dijakov, pa ima-
