Page 53 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 53
zetek slovenskih rezultatov na področju bralnih aktivnosti ...
V povprečju držav OECD lahko 3 % variabilnosti v bralnih dosežkih na
PISA 2009 pojasnimo z indeksom dejavnosti branja na spletu. V Slove-
niji je odstotek pojasnjene variance še nižji, in sicer 2 %. V povprečju so
v državah OECD eno enoto višje vrednosti indeksa dejavnosti branja na
spletu povezane z za 14,9 točk (v Sloveniji pa za 11,9 točk) višjimi dosež-
ki na lestvici bralnih dosežkov. Razlika med bralnimi dosežki dijakov, ki
poročajo o pogostem ukvarjanju z dejavnostmi na spletu, in njihovih vr-
stnikov, ki to le malo počnejo ali sploh ne, je manjša kot razlika med di-
jaki, ki poročajo o užitku pri branju, in dijaki, ki berejo le, ko to morajo,
ter kot je med dijaki, ki posvečajo svoj prosti čas tudi branju za zabavo,
in dijaki, ki tega ne počnejo.
Indeksi metakognitivnih in učnih strategij ter bralni
dosežki
Učenci v procesu sprejemanja in procesiranja informacij niso pasiv-
ni. Kot aktivni udeleženci v učnem procesu konstruirajo pomen s po-
močjo preteklega znanja in izkušenj ter značilnosti besedila (Goldman
in Rakestraw, 2000). Učenci, ki znajo uravnavati svoje učenje, izbira-
jo učinkovite učne cilje, uporabljajo svoje znanje in spretnosti, da lažje
usmerjajo učenje, in izbirajo učne strategije glede na vrsto in zahtevnost
naloge (Zimmerman in Clearly, 2009). Omenjene metakognitivne spre-
tnosti nimajo samo pozitivnega učinka na učno uspešnost, ampak so po-
trebne tudi za vseživljenjsko učenje (Boekaerts, 2009). Učinkovito pro-
cesiranje informacij pri učenju zahteva zmožnost povezovati novo učno
snov s preteklim znanjem ter zavedanje, kako bi pridobljeno znanje uče-
nec lahko uporabil v resničnem svetu. Pomembno je, da ima učenec na-
bor različnih učnih strategij in da je pri njihovi uporabi fleksibilen glede
na vrsto in zahtevnost naloge, glede na svoje predznanje in zmožnosti ter
glede na zahteve okolja, v katerem mora izkazati svoje znanje.
Metakognitivne strategije: indeks strategij za razumevanje in pomnjenje
besedila
V PISA 2009 so metakognitivne strategije 15-letnikov ugotavljali z
njihovim zavedanjem uporabnosti bralnih strategij pri različnih bralnih
nalogah. Dve vprašanji sta vsebovali različni bralni nalogi, sledil pa je
seznam pristopov oz. »strategij«. Dijak mora razmisliti o uporabnosti
vsake izmed strategij v povezavi s predstavljeno bralno nalogo.
Uporabnost strategij za razumevanje in pomnenje besedila so v raz-
iskavi preverjali z vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna na-
loga:
V povprečju držav OECD lahko 3 % variabilnosti v bralnih dosežkih na
PISA 2009 pojasnimo z indeksom dejavnosti branja na spletu. V Slove-
niji je odstotek pojasnjene variance še nižji, in sicer 2 %. V povprečju so
v državah OECD eno enoto višje vrednosti indeksa dejavnosti branja na
spletu povezane z za 14,9 točk (v Sloveniji pa za 11,9 točk) višjimi dosež-
ki na lestvici bralnih dosežkov. Razlika med bralnimi dosežki dijakov, ki
poročajo o pogostem ukvarjanju z dejavnostmi na spletu, in njihovih vr-
stnikov, ki to le malo počnejo ali sploh ne, je manjša kot razlika med di-
jaki, ki poročajo o užitku pri branju, in dijaki, ki berejo le, ko to morajo,
ter kot je med dijaki, ki posvečajo svoj prosti čas tudi branju za zabavo,
in dijaki, ki tega ne počnejo.
Indeksi metakognitivnih in učnih strategij ter bralni
dosežki
Učenci v procesu sprejemanja in procesiranja informacij niso pasiv-
ni. Kot aktivni udeleženci v učnem procesu konstruirajo pomen s po-
močjo preteklega znanja in izkušenj ter značilnosti besedila (Goldman
in Rakestraw, 2000). Učenci, ki znajo uravnavati svoje učenje, izbira-
jo učinkovite učne cilje, uporabljajo svoje znanje in spretnosti, da lažje
usmerjajo učenje, in izbirajo učne strategije glede na vrsto in zahtevnost
naloge (Zimmerman in Clearly, 2009). Omenjene metakognitivne spre-
tnosti nimajo samo pozitivnega učinka na učno uspešnost, ampak so po-
trebne tudi za vseživljenjsko učenje (Boekaerts, 2009). Učinkovito pro-
cesiranje informacij pri učenju zahteva zmožnost povezovati novo učno
snov s preteklim znanjem ter zavedanje, kako bi pridobljeno znanje uče-
nec lahko uporabil v resničnem svetu. Pomembno je, da ima učenec na-
bor različnih učnih strategij in da je pri njihovi uporabi fleksibilen glede
na vrsto in zahtevnost naloge, glede na svoje predznanje in zmožnosti ter
glede na zahteve okolja, v katerem mora izkazati svoje znanje.
Metakognitivne strategije: indeks strategij za razumevanje in pomnjenje
besedila
V PISA 2009 so metakognitivne strategije 15-letnikov ugotavljali z
njihovim zavedanjem uporabnosti bralnih strategij pri različnih bralnih
nalogah. Dve vprašanji sta vsebovali različni bralni nalogi, sledil pa je
seznam pristopov oz. »strategij«. Dijak mora razmisliti o uporabnosti
vsake izmed strategij v povezavi s predstavljeno bralno nalogo.
Uporabnost strategij za razumevanje in pomnenje besedila so v raz-
iskavi preverjali z vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna na-
loga:
