Page 51 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 51
zetek slovenskih rezultatov na področju bralnih aktivnosti ...
žav OECD izstopajo po pogostosti branja revij in časopisov, manj pa bere-
jo leposlovje.
Dijakov, ki bi brali raznovrstno bralno gradivo (poleg že omenjene-
ga tudi leposlovje in stripe), je na ravni povprečja OECD manj kot 10 %,
v Sloveniji pa približno 3 %. V Sloveniji je v primerjavi s povprečjem dr-
žav OECD manj prisotno branje leposlovja in drugega bralnega gradiva
razen stripov, čeprav se prav v tej skupini nahajajo dijaki, ki imajo najviš-
je ravni bralnih dosežkov. Ti se, denimo, v Sloveniji razlikujejo od bral-
nih dosežkov dijakov, ki berejo v manjši meri ali sploh ne berejo različ-
no bralno gradivo, in sicer za 94 točk (546 proti 450 točk), kar prve uvr-
šča za več kot eno raven višje na lestvici bralne pismenosti. Med bralni-
mi gradivi so največje razlike med dijaki, ki pogosto segajo po leposlovju,
in vrstniki, ki to počnejo občasno ali nikoli (538 proti 476 točk). Majh-
ne so razlike v bralnih dosežkih med dijaki, ki pogosto berejo časopise,
in vrstniki, ki to počnejo občasno ali nikoli (488 proti 480 točk). Branje
stripov pa kaže celo obraten trend: nekoliko več točk na bralnem dosež-
ku so dosegli dijaki, ki stripe berejo občasno ali nikoli, v primerjavi z nji-
hovimi vrstniki, ki to počnejo pogosto (488 vs. 476 točk). Najvišje bral-
ne dosežke dosegajo dijaki, ki berejo leposlovje in knjige, ki niso leposlovje.
Branje daljših in kompleksnejših besedil je torej povezano z boljšo bralno
kompetentnostjo.
V povprečju držav OECD in v Sloveniji lahko 6 % variabilnosti v
bralnih dosežkih na PISA 2009 pojasnimo z indeksom različnosti bral-
nega gradiva. V povprečju so v državah OECD eno enoto višje vrednosti
indeksa uživanja v branju povezane z 21,9 točk višjimi dosežki na lestvi-
ci bralnih dosežkov. V Sloveniji ta povezava pomeni 26,3 točke.2 Dijaki,
ki so bralci raznovrstnega bralnega gradiva, in se torej pri branju srečuje-
jo z različnimi slogi pisanja, so bralno bolj kompetentni kot njihovi vrstni-
ki, ki so v večji meri omejeni v svojih bralnih navadah. Treba pa je dodati,
da je intenzivnost povezanosti med pogostnostjo branja različnih bral-
nih gradiv in bralnim dosežkom nižja, kot je v primeru povezanosti uži-
vanja v branju in bralnih dosežkov.
Indeks dejavnosti branja na spletu
Angažiranost pri branju se v sodobnem svetu kaže tudi v različnosti
gradiva, ki ga mladostniki berejo na spletu, in v času, ki ga porabijo za te
dejavnosti. V povprečju so dijaki, ki so v večji meri udeleženi pri dejav-
nostih, kot so branje elektronske pošte, udeležba v spletnih klepetalni-
2 17 točk po nadzoru spremenljivk, kot so spol, indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega statu-
sa, imigrantski status in jezik, ki ga udeleženci govorijo doma.
žav OECD izstopajo po pogostosti branja revij in časopisov, manj pa bere-
jo leposlovje.
Dijakov, ki bi brali raznovrstno bralno gradivo (poleg že omenjene-
ga tudi leposlovje in stripe), je na ravni povprečja OECD manj kot 10 %,
v Sloveniji pa približno 3 %. V Sloveniji je v primerjavi s povprečjem dr-
žav OECD manj prisotno branje leposlovja in drugega bralnega gradiva
razen stripov, čeprav se prav v tej skupini nahajajo dijaki, ki imajo najviš-
je ravni bralnih dosežkov. Ti se, denimo, v Sloveniji razlikujejo od bral-
nih dosežkov dijakov, ki berejo v manjši meri ali sploh ne berejo različ-
no bralno gradivo, in sicer za 94 točk (546 proti 450 točk), kar prve uvr-
šča za več kot eno raven višje na lestvici bralne pismenosti. Med bralni-
mi gradivi so največje razlike med dijaki, ki pogosto segajo po leposlovju,
in vrstniki, ki to počnejo občasno ali nikoli (538 proti 476 točk). Majh-
ne so razlike v bralnih dosežkih med dijaki, ki pogosto berejo časopise,
in vrstniki, ki to počnejo občasno ali nikoli (488 proti 480 točk). Branje
stripov pa kaže celo obraten trend: nekoliko več točk na bralnem dosež-
ku so dosegli dijaki, ki stripe berejo občasno ali nikoli, v primerjavi z nji-
hovimi vrstniki, ki to počnejo pogosto (488 vs. 476 točk). Najvišje bral-
ne dosežke dosegajo dijaki, ki berejo leposlovje in knjige, ki niso leposlovje.
Branje daljših in kompleksnejših besedil je torej povezano z boljšo bralno
kompetentnostjo.
V povprečju držav OECD in v Sloveniji lahko 6 % variabilnosti v
bralnih dosežkih na PISA 2009 pojasnimo z indeksom različnosti bral-
nega gradiva. V povprečju so v državah OECD eno enoto višje vrednosti
indeksa uživanja v branju povezane z 21,9 točk višjimi dosežki na lestvi-
ci bralnih dosežkov. V Sloveniji ta povezava pomeni 26,3 točke.2 Dijaki,
ki so bralci raznovrstnega bralnega gradiva, in se torej pri branju srečuje-
jo z različnimi slogi pisanja, so bralno bolj kompetentni kot njihovi vrstni-
ki, ki so v večji meri omejeni v svojih bralnih navadah. Treba pa je dodati,
da je intenzivnost povezanosti med pogostnostjo branja različnih bral-
nih gradiv in bralnim dosežkom nižja, kot je v primeru povezanosti uži-
vanja v branju in bralnih dosežkov.
Indeks dejavnosti branja na spletu
Angažiranost pri branju se v sodobnem svetu kaže tudi v različnosti
gradiva, ki ga mladostniki berejo na spletu, in v času, ki ga porabijo za te
dejavnosti. V povprečju so dijaki, ki so v večji meri udeleženi pri dejav-
nostih, kot so branje elektronske pošte, udeležba v spletnih klepetalni-
2 17 točk po nadzoru spremenljivk, kot so spol, indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega statu-
sa, imigrantski status in jezik, ki ga udeleženci govorijo doma.
