Page 52 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 52
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
cah, branje novic po spletu, uporaba slovarjev in enciklopedij na spletu,
udeležba v skupinskih diskusijah na spletu in iskanje informacij po sple-
tu, bolj kompetentni bralci kot vrstniki, ki se v tovrstnih aktivnostih le
malo ali sploh ne angažirajo.
V raziskavi PISA 2009 so dejavnosti branja na spletu ugotavljali z
naslednjim vprašanjem:
Kako pogosto se ukvarjaš z naslednjimi bralnimi aktivnostmi?
a) Branje elektronske pošte
b) Spletne klepetalnice
c) Branje spletnih novic
d) Uporaba spletnega slovarja ali enciklopedije
e) Iskanje spletnih informacij o določenih vsebinah
f) Sodelovanje v skupinskih razpravah ali forumih na spletu
g) Iskanje uporabnih informacij na spletu
Udeleženci so pri posamezni dejavnosti branja po spletu označili
enega od možnih odgovorov: 1 = Ne vem, kaj je to, 2 = Nikoli ali skoraj
nikoli, 3 = Večkrat na mesec, 4 = Večkrat na teden, 5 = Večkrat na dan.
Višji indeks dejavnosti branja na spletu pomeni bolj pogosto ukvar-
janje z različnimi dejavnostmi spletnega branja.
Tabela 12: Odstotek dijakov, ki se ukvarjajo z različnimi bralnimi aktivnost-
mi na spletu »večkrat na teden« ali »večkrat na dan«.
Dejavnosti branja na spletu so označene s črkami od a do g, kot so bile ozna-
čene tudi v vprašanju.
V raziskavi PISA 2009 poročajo o točkah bralnega dosežka v vsa-
kem kvartilu indeksa dejavnosti branja na spletu. Slovenski dijaki, ki se
nahajajo v najnižjem kvartilu omenjenega indeksa, so dosegli 461 točk,
dijaki v drugem kvartilu 489 točk, v tretjem kvartilu 499 točk in v naj-
višjem kvartilu 493 točk. Z večjo pogostostjo ukvarjanja z različnimi bral-
nimi dejavnostmi na spletu v splošnem narašča tudi bralni dosežek. Re-
zultat je v nasprotju z uveljavljenim mnenjem, da se pretirano ukvarja-
nje z branjem na spletu povezuje z manjšo kompetentnostjo branja tiska-
nih gradiv.
cah, branje novic po spletu, uporaba slovarjev in enciklopedij na spletu,
udeležba v skupinskih diskusijah na spletu in iskanje informacij po sple-
tu, bolj kompetentni bralci kot vrstniki, ki se v tovrstnih aktivnostih le
malo ali sploh ne angažirajo.
V raziskavi PISA 2009 so dejavnosti branja na spletu ugotavljali z
naslednjim vprašanjem:
Kako pogosto se ukvarjaš z naslednjimi bralnimi aktivnostmi?
a) Branje elektronske pošte
b) Spletne klepetalnice
c) Branje spletnih novic
d) Uporaba spletnega slovarja ali enciklopedije
e) Iskanje spletnih informacij o določenih vsebinah
f) Sodelovanje v skupinskih razpravah ali forumih na spletu
g) Iskanje uporabnih informacij na spletu
Udeleženci so pri posamezni dejavnosti branja po spletu označili
enega od možnih odgovorov: 1 = Ne vem, kaj je to, 2 = Nikoli ali skoraj
nikoli, 3 = Večkrat na mesec, 4 = Večkrat na teden, 5 = Večkrat na dan.
Višji indeks dejavnosti branja na spletu pomeni bolj pogosto ukvar-
janje z različnimi dejavnostmi spletnega branja.
Tabela 12: Odstotek dijakov, ki se ukvarjajo z različnimi bralnimi aktivnost-
mi na spletu »večkrat na teden« ali »večkrat na dan«.
Dejavnosti branja na spletu so označene s črkami od a do g, kot so bile ozna-
čene tudi v vprašanju.
V raziskavi PISA 2009 poročajo o točkah bralnega dosežka v vsa-
kem kvartilu indeksa dejavnosti branja na spletu. Slovenski dijaki, ki se
nahajajo v najnižjem kvartilu omenjenega indeksa, so dosegli 461 točk,
dijaki v drugem kvartilu 489 točk, v tretjem kvartilu 499 točk in v naj-
višjem kvartilu 493 točk. Z večjo pogostostjo ukvarjanja z različnimi bral-
nimi dejavnostmi na spletu v splošnem narašča tudi bralni dosežek. Re-
zultat je v nasprotju z uveljavljenim mnenjem, da se pretirano ukvarja-
nje z branjem na spletu povezuje z manjšo kompetentnostjo branja tiska-
nih gradiv.
