Page 50 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 50
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
e) Časopise
Udeleženci so pri posamezni vrsti bralnega gradiva označili enega od
možnih odgovorov: 1 = Nikoli ali skoraj nikoli, 2 = Nekajkrat na leto,
3 = Približno enkrat na mesec, 4 = Večkrat na mesec, 5 = Večkrat na te-
den.
Indeks različnosti bralnega gradiva tako pomeni pogostnost branja
posameznih vrst bralnega gradiva. Višji indeks pomeni večjo različnost
pri branju.
Tabela 10: Odstotek dijakov, ki berejo bralno gradivo »večkrat na mesec« ali
»večkrat na teden«, ter njihovi povprečni bralni dosežki.
Tabela 11: Odstotek dijakov, ki berejo različne kombinacije bralnih gradiv
»večkrat na mesec« ali »večkrat na teden«, ter njihovi povprečni bralni dosežki.
Rezultati kažejo, da je največ 15-letnikov (tako na ravni povprečja
OECD kot Slovenije) takšnih, ki večkrat na mesec ali večkrat na teden
berejo revije in časopise, na ravni kombinacije bralnih gradiv pa revije,
knjige, ki niso leposlovje, in časopise. V Sloveniji je delež teh dijakov viš-
ji kot v ostalih državah OECD. Skrbi pa dejstvo, da je odstotek sloven-
skih dijakov, ki pogosto berejo leposlovje, dvakrat nižji, kot v povprečju
znaša v državah OECD. Slovenski dijaki torej med vrstniki na ravni dr-
e) Časopise
Udeleženci so pri posamezni vrsti bralnega gradiva označili enega od
možnih odgovorov: 1 = Nikoli ali skoraj nikoli, 2 = Nekajkrat na leto,
3 = Približno enkrat na mesec, 4 = Večkrat na mesec, 5 = Večkrat na te-
den.
Indeks različnosti bralnega gradiva tako pomeni pogostnost branja
posameznih vrst bralnega gradiva. Višji indeks pomeni večjo različnost
pri branju.
Tabela 10: Odstotek dijakov, ki berejo bralno gradivo »večkrat na mesec« ali
»večkrat na teden«, ter njihovi povprečni bralni dosežki.
Tabela 11: Odstotek dijakov, ki berejo različne kombinacije bralnih gradiv
»večkrat na mesec« ali »večkrat na teden«, ter njihovi povprečni bralni dosežki.
Rezultati kažejo, da je največ 15-letnikov (tako na ravni povprečja
OECD kot Slovenije) takšnih, ki večkrat na mesec ali večkrat na teden
berejo revije in časopise, na ravni kombinacije bralnih gradiv pa revije,
knjige, ki niso leposlovje, in časopise. V Sloveniji je delež teh dijakov viš-
ji kot v ostalih državah OECD. Skrbi pa dejstvo, da je odstotek sloven-
skih dijakov, ki pogosto berejo leposlovje, dvakrat nižji, kot v povprečju
znaša v državah OECD. Slovenski dijaki torej med vrstniki na ravni dr-
