Page 49 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 49
zetek slovenskih rezultatov na področju bralnih aktivnosti ...
dejavnosti v tem obdobju na račun drugih prostočasnih dejavnosti (npr.
glasba, prijatelji, računalnik), pa ostaja dejstvo, da so slovenski mladostni-
ki še manj naklonjeni branju kot so v povprečju njihovi vrstniki iz ostalih
držav OECD.
V povprečju držav OECD lahko 18 % variabilnosti v bralnih dosež-
kih na PISA 2009 pojasnimo z indeksom uživanja v branju; v Sloveniji je
ta delež 17 %. V povprečju so v državah OECD eno enoto višje vrednosti
indeksa uživanja v branju povezane z 39,5 točk višjimi dosežki na lestvici
bralnih dosežkov; v Sloveniji ta povezava pomeni 39 točk.1 Pomembno
je omeniti, da prirast 39 točk na ravni držav OECD pomeni povprečen
napredek 15-letnika v branju v enem šolskem letu. Med dijaki, ki se z re-
zultatom na indeksu uživanja v branju uvrščajo v najnižjo četrtino rezul-
tatov, je bralni dosežek za 98 točk nižji kot med dijaki, ki se na omenje-
nem indeksu uvrščajo v najvišjo četrtino rezultatov (445 proti 543 točk).
Čeprav ne moremo sklepati o vzročno-posledičnih odnosih in gre verje-
tno gre za krožno zvezo, pri čemer so dijaki z boljšo bralno pismenostjo
tudi bolj motivirani za branje in jim ta predstavlja užitek, na drugi strani
pa večje zanimanje za branje omogoči boljšo bralno pismenost, je pove-
zanost med angažiranostjo pri branju in bralnimi dosežki precej očitna.
Dijaki, ki berejo zaradi užitka in jim branje pomeni pomemben del preži-
vljanja prostega časa, lahko v bralni pismenosti prehitijo svoje vrstnike, ki
ne marajo branja oz. se ga lotijo le, ko morajo, tudi za dve šolski leti in več.
To je podatek, ki zahteva resen razmislek o tem, kako bralne dejavnosti
približati mladim ljudem na privlačen, njim prilagojen način.
Indeks različnosti bralnega gradiva
Pomembno je vprašanje, katere vrste bralnega gradiva so pri dija-
kih najbolj učinkovite za spodbujanje bralnih spretnosti in izboljševanje
bralnih dosežkov. Čeprav za dijake, ki berejo leposlovje, velja, da ima-
jo boljše bralne dosežke, pa rezultati PISA 2009 kažejo tudi na to, da so
najbolj uspešni tisti 15-letniki, ki berejo različne vrste bralnega gradiva.
Vprašanje o različnosti bralnega gradiva se je v raziskavi PISA 2009
glasilo:
Kako pogosto bereš naslednje gradivo zato, ker to želiš?
a) Revije
b) Stripe
c) Leposlovje (romani, pripovedi, zgodbe)
d) Knjige, ki niso leposlovje
1 26,6 točk po nadzoru spremenljivk, kot so spol, indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega sta-
tusa, imigrantski status in jezik, ki ga udeleženci govorijo doma.
dejavnosti v tem obdobju na račun drugih prostočasnih dejavnosti (npr.
glasba, prijatelji, računalnik), pa ostaja dejstvo, da so slovenski mladostni-
ki še manj naklonjeni branju kot so v povprečju njihovi vrstniki iz ostalih
držav OECD.
V povprečju držav OECD lahko 18 % variabilnosti v bralnih dosež-
kih na PISA 2009 pojasnimo z indeksom uživanja v branju; v Sloveniji je
ta delež 17 %. V povprečju so v državah OECD eno enoto višje vrednosti
indeksa uživanja v branju povezane z 39,5 točk višjimi dosežki na lestvici
bralnih dosežkov; v Sloveniji ta povezava pomeni 39 točk.1 Pomembno
je omeniti, da prirast 39 točk na ravni držav OECD pomeni povprečen
napredek 15-letnika v branju v enem šolskem letu. Med dijaki, ki se z re-
zultatom na indeksu uživanja v branju uvrščajo v najnižjo četrtino rezul-
tatov, je bralni dosežek za 98 točk nižji kot med dijaki, ki se na omenje-
nem indeksu uvrščajo v najvišjo četrtino rezultatov (445 proti 543 točk).
Čeprav ne moremo sklepati o vzročno-posledičnih odnosih in gre verje-
tno gre za krožno zvezo, pri čemer so dijaki z boljšo bralno pismenostjo
tudi bolj motivirani za branje in jim ta predstavlja užitek, na drugi strani
pa večje zanimanje za branje omogoči boljšo bralno pismenost, je pove-
zanost med angažiranostjo pri branju in bralnimi dosežki precej očitna.
Dijaki, ki berejo zaradi užitka in jim branje pomeni pomemben del preži-
vljanja prostega časa, lahko v bralni pismenosti prehitijo svoje vrstnike, ki
ne marajo branja oz. se ga lotijo le, ko morajo, tudi za dve šolski leti in več.
To je podatek, ki zahteva resen razmislek o tem, kako bralne dejavnosti
približati mladim ljudem na privlačen, njim prilagojen način.
Indeks različnosti bralnega gradiva
Pomembno je vprašanje, katere vrste bralnega gradiva so pri dija-
kih najbolj učinkovite za spodbujanje bralnih spretnosti in izboljševanje
bralnih dosežkov. Čeprav za dijake, ki berejo leposlovje, velja, da ima-
jo boljše bralne dosežke, pa rezultati PISA 2009 kažejo tudi na to, da so
najbolj uspešni tisti 15-letniki, ki berejo različne vrste bralnega gradiva.
Vprašanje o različnosti bralnega gradiva se je v raziskavi PISA 2009
glasilo:
Kako pogosto bereš naslednje gradivo zato, ker to želiš?
a) Revije
b) Stripe
c) Leposlovje (romani, pripovedi, zgodbe)
d) Knjige, ki niso leposlovje
1 26,6 točk po nadzoru spremenljivk, kot so spol, indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega sta-
tusa, imigrantski status in jezik, ki ga udeleženci govorijo doma.
