Page 48 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 48
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
4 Uživam, kadar grem v knjigarno ali knjižnico.
5 Rad/-a izrazim mnenje o knjigah, ki sem jih prebral/-a.
6 Rad/-a si izmenjujem knjige s prijatelji.
V indeks uživanja v branju so vključene tudi naslednje trditve, ki jih
vrednotimo obrnjeno:
7 Berem le, če moram.
8 Knjige s težavo preberem do konca.
9 Branje se mi zdi izguba časa.
10 Berem le zato, da dobim informacije, ki jih potrebujem.
11 Ne morem sedeti pri miru in brati več kot nekaj minut.
Dijaki so na omenjene postavke odgovarjali na 4-stopenjski lestvici:
1= Sploh se ne strinjam, 2 = Ne strinjam se, 3 = Strinjam se, 4 = Popol-
noma se strinjam.
Tabela 9: Odstotek dijakov, ki so na posamezne trditve indeksa uživanja v
branju odgovarjali s »Strinjam se« in »Popolnoma se strinjam«.
Številke 1–11 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v bese-
dilu pred tabelo.
Na ravni povprečja OECD je precej visok delež 15-letnikov, ki izra-
žajo negativen odnos do branja, tj. berejo predvsem takrat, ko je to nuj-
no. Tako, na primer, se v povprečju približno 46 % 15-letnikov strinja ali
popolnoma strinja s trditvijo »Berem le zato, da dobim informacije, ki
jih potrebujem« (10), 41 % jih poroča, da berejo le, če morajo (7), pribli-
žno četrtina jih poroča, da je branje izguba časa (9), ena tretjina pa, da je
branje eden izmed njihovih najljubših konjičkov (1). V Sloveniji so ti po-
datki še bolj zaskrbljujoči. Dobra polovica slovenskih dijakov poroča, da
berejo le zato, da dobijo potrebne informacije, in da berejo le, če mora-
jo. Tretjina slovenskih dijakov poroča, da je branje izguba časa, nekoli-
ko več kot petina pa, da je branje eden izmed njihovih najljubših konjič-
kov. V primerjavi s povprečjem OECD držav jih manj poroča, da so ve-
seli, kadar za darilo dobijo knjigo (3), in v manjši meri tudi uživajo ob
obisku knjigarne ali knjižnice (4). Tudi če omenjene rezultate umestimo
v kontekst psihosocialnega razvoja mladostnika in jih skušamo razloži-
ti z normativnim zmanjšanjem zanimanja mladostnika za intelektualne
4 Uživam, kadar grem v knjigarno ali knjižnico.
5 Rad/-a izrazim mnenje o knjigah, ki sem jih prebral/-a.
6 Rad/-a si izmenjujem knjige s prijatelji.
V indeks uživanja v branju so vključene tudi naslednje trditve, ki jih
vrednotimo obrnjeno:
7 Berem le, če moram.
8 Knjige s težavo preberem do konca.
9 Branje se mi zdi izguba časa.
10 Berem le zato, da dobim informacije, ki jih potrebujem.
11 Ne morem sedeti pri miru in brati več kot nekaj minut.
Dijaki so na omenjene postavke odgovarjali na 4-stopenjski lestvici:
1= Sploh se ne strinjam, 2 = Ne strinjam se, 3 = Strinjam se, 4 = Popol-
noma se strinjam.
Tabela 9: Odstotek dijakov, ki so na posamezne trditve indeksa uživanja v
branju odgovarjali s »Strinjam se« in »Popolnoma se strinjam«.
Številke 1–11 označujejo zaporedne številke trditev, ki so prikazane v bese-
dilu pred tabelo.
Na ravni povprečja OECD je precej visok delež 15-letnikov, ki izra-
žajo negativen odnos do branja, tj. berejo predvsem takrat, ko je to nuj-
no. Tako, na primer, se v povprečju približno 46 % 15-letnikov strinja ali
popolnoma strinja s trditvijo »Berem le zato, da dobim informacije, ki
jih potrebujem« (10), 41 % jih poroča, da berejo le, če morajo (7), pribli-
žno četrtina jih poroča, da je branje izguba časa (9), ena tretjina pa, da je
branje eden izmed njihovih najljubših konjičkov (1). V Sloveniji so ti po-
datki še bolj zaskrbljujoči. Dobra polovica slovenskih dijakov poroča, da
berejo le zato, da dobijo potrebne informacije, in da berejo le, če mora-
jo. Tretjina slovenskih dijakov poroča, da je branje izguba časa, nekoli-
ko več kot petina pa, da je branje eden izmed njihovih najljubših konjič-
kov. V primerjavi s povprečjem OECD držav jih manj poroča, da so ve-
seli, kadar za darilo dobijo knjigo (3), in v manjši meri tudi uživajo ob
obisku knjigarne ali knjižnice (4). Tudi če omenjene rezultate umestimo
v kontekst psihosocialnega razvoja mladostnika in jih skušamo razloži-
ti z normativnim zmanjšanjem zanimanja mladostnika za intelektualne
