Page 47 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 47
zetek slovenskih rezultatov na področju bralnih aktivnosti ...
prečje držav OECD kot za Slovenijo. Tako je, denimo, med slovenskimi
dijaki, ki ne berejo za zabavo, in njihovimi vrstniki, ki berejo 30 minut
ali manj na dan, razlika v bralnem dosežku 53 točk, dijaki, ki berejo sla-
bo uro na dan, pa imajo celo za 5 točk boljše rezultate kot tisti, ki berejo
več kot dve uri na dan. Bralni dosežki torej ne naraščajo premosorazmer-
no s količino časa, ki je posvečen branju. Pomembno je, da dijaki sprejmejo
branje kot dejavnost, ki jo radi počnejo v prostem času in vsakodnevno po-
svetijo vsaj nekaj minut tudi prostočasnemu branju.
Tabela 8: Odstotek odgovorov na vprašanje: Približno koliko časa navadno
nameniš branju za zabavo?
* Odstotek dijakov, ki so določeno postavko označili. Navodilo je zahteva-
lo, da respondent označi en kvadratek.
Indeks uživanja v branju
Notranja motiviranost ter uživanje ob učenju določenega predme-
ta ali snovi vpliva na stopnjo in kontinuiranost učenja pri tem specifič-
nem predmetu in doseženo globino razumevanja. Učenci, ki uživajo pri
branju, imajo večjo bralno kompetentnost ter kažejo bolj poglobljeno ra-
zumevanje prebranega (Schiefele, 2009). Ta učinek je lahko povsem ne-
odvisen od učenčeve splošne motiviranosti za učenje. Zato so v raziska-
vi PISA 2009 raje kot splošno motiviranost za učenje proučili zanimanje
in uživanje 15-letnikov v branju oz. ugotavljali, v katerih kontekstih mla-
dostniki uživajo v branju, v katerih kontekstih pa jim branje predstavlja
le dolžnost ali jim je celo odveč. Takšne specifične informacije so lahko
v pomoč izobraževalnim sistemom pri razmisleku, kako dvigniti bralno
kulturo med različnimi skupinami mladostnikov.
Uživanje v branju je v PISA 2009 opredeljeno z naslednji trditvami:
1 Branje je eden izmed mojih najljubših konjičkov.
2 O knjigah se rad/-a pogovarjam z drugimi.
3 Vesel/-a sem, če za darilo dobim knjigo.
prečje držav OECD kot za Slovenijo. Tako je, denimo, med slovenskimi
dijaki, ki ne berejo za zabavo, in njihovimi vrstniki, ki berejo 30 minut
ali manj na dan, razlika v bralnem dosežku 53 točk, dijaki, ki berejo sla-
bo uro na dan, pa imajo celo za 5 točk boljše rezultate kot tisti, ki berejo
več kot dve uri na dan. Bralni dosežki torej ne naraščajo premosorazmer-
no s količino časa, ki je posvečen branju. Pomembno je, da dijaki sprejmejo
branje kot dejavnost, ki jo radi počnejo v prostem času in vsakodnevno po-
svetijo vsaj nekaj minut tudi prostočasnemu branju.
Tabela 8: Odstotek odgovorov na vprašanje: Približno koliko časa navadno
nameniš branju za zabavo?
* Odstotek dijakov, ki so določeno postavko označili. Navodilo je zahteva-
lo, da respondent označi en kvadratek.
Indeks uživanja v branju
Notranja motiviranost ter uživanje ob učenju določenega predme-
ta ali snovi vpliva na stopnjo in kontinuiranost učenja pri tem specifič-
nem predmetu in doseženo globino razumevanja. Učenci, ki uživajo pri
branju, imajo večjo bralno kompetentnost ter kažejo bolj poglobljeno ra-
zumevanje prebranega (Schiefele, 2009). Ta učinek je lahko povsem ne-
odvisen od učenčeve splošne motiviranosti za učenje. Zato so v raziska-
vi PISA 2009 raje kot splošno motiviranost za učenje proučili zanimanje
in uživanje 15-letnikov v branju oz. ugotavljali, v katerih kontekstih mla-
dostniki uživajo v branju, v katerih kontekstih pa jim branje predstavlja
le dolžnost ali jim je celo odveč. Takšne specifične informacije so lahko
v pomoč izobraževalnim sistemom pri razmisleku, kako dvigniti bralno
kulturo med različnimi skupinami mladostnikov.
Uživanje v branju je v PISA 2009 opredeljeno z naslednji trditvami:
1 Branje je eden izmed mojih najljubših konjičkov.
2 O knjigah se rad/-a pogovarjam z drugimi.
3 Vesel/-a sem, če za darilo dobim knjigo.
