Page 46 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 46
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
- Razumevanje in zapomnitev
- Povzemanje
- Strategije elaboracije
- Kontrolne strategije
V splošnem so rezultati PISA 2009 pokazali, da 15-letniki, ki berejo
za zabavo, samouravnavajo svoje učenje, uživajo v branju in poznajo stra-
tegije za razumevanje in zapomnitev ter povzemanje kompleksnih infor-
macij, dosegli boljše rezultate pri bralni pismenosti kot njihovi vrstniki.
Potrebno pa je poudariti, da rezultati nakazujejo le smer in moč poveza-
nosti med omenjenimi bralnimi ter učnimi dejavnostmi ter dosežki na
testih PISA 2009, o vzročno-posledičnih odnosih pa ne moremo dela-
ti zaključkov. Bralna pismenost je ponavadi rezultat multiplih razvojnih
kumulativnih krogov (Aunola et al., 2002). To pomeni, da se stališča do
branja in učenja, motivacija, angažiranost v bralnih dejavnostih ter bral-
na pismenost vzajemno podkrepljujejo. Pozitivna podkrepitev deluje na
dveh ravneh. Prva raven odraža dejstvo, da je prihodnost odvisna od pre-
teklosti. Tako pretekle bralne dejavnosti vplivajo na sedanje in priho-
dnje bralne dejavnosti, pretekli bralni dosežki pa so dobri napovedoval-
ci bodočih bralnih dosežkov. Druga raven kaže na krožno povezanost
med angažiranostjo, učnimi strategijami in dosežki. Med vsemi tremi
elementi velja vzajemna odvisnost. Če učenec bere več, postaja boljši bra-
lec. Ko dobro bere in pričakuje dober dosežek, bere še več in v branju uži-
va (Nurmi et al., 2003).
Indeksi bralnih aktivnosti in bralni dosežki
Branje za zabavo
V okviru branja za zabavo v raziskavi PISA govorimo o pogostnosti
in količini časa branja v prostem času. Količina časa, ki ga mladostnik
posveti branju za zabavo, je pokazatelj njegovega zanimanja za branje.
Povezuje se z boljšim razumevanjem prebranega in večjim besednim za-
kladom bralca (Baker in Wigfield, 1999). Med bralnimi aktivnostmi in
dosežki velja krožna zveza: boljši bralci berejo več, ker so bolj motivirani
za branje, kar posledično vodi v boljše bralne kompetence (razumevanje
prebranega, besedni zaklad).
Bralni dosežek slovenskih dijakov, ki ne berejo za zabavo, je 446,
medtem ko je bralni dosežek dijakov, ki berejo za zabavo (ne glede na čas
branja), 509 točk. Pomembno je dejstvo, da je razlika v bralnih dosežkih
med dijaki, ki vsaj nekaj minut na dan posvetijo branju za zabavo, in di-
jaki, ki ne berejo za zabavo, večja kot pa razlika v bralnih dosežkih med
skupinami dijakov glede na stopnjevan čas branja. To velja tako za pov-
- Razumevanje in zapomnitev
- Povzemanje
- Strategije elaboracije
- Kontrolne strategije
V splošnem so rezultati PISA 2009 pokazali, da 15-letniki, ki berejo
za zabavo, samouravnavajo svoje učenje, uživajo v branju in poznajo stra-
tegije za razumevanje in zapomnitev ter povzemanje kompleksnih infor-
macij, dosegli boljše rezultate pri bralni pismenosti kot njihovi vrstniki.
Potrebno pa je poudariti, da rezultati nakazujejo le smer in moč poveza-
nosti med omenjenimi bralnimi ter učnimi dejavnostmi ter dosežki na
testih PISA 2009, o vzročno-posledičnih odnosih pa ne moremo dela-
ti zaključkov. Bralna pismenost je ponavadi rezultat multiplih razvojnih
kumulativnih krogov (Aunola et al., 2002). To pomeni, da se stališča do
branja in učenja, motivacija, angažiranost v bralnih dejavnostih ter bral-
na pismenost vzajemno podkrepljujejo. Pozitivna podkrepitev deluje na
dveh ravneh. Prva raven odraža dejstvo, da je prihodnost odvisna od pre-
teklosti. Tako pretekle bralne dejavnosti vplivajo na sedanje in priho-
dnje bralne dejavnosti, pretekli bralni dosežki pa so dobri napovedoval-
ci bodočih bralnih dosežkov. Druga raven kaže na krožno povezanost
med angažiranostjo, učnimi strategijami in dosežki. Med vsemi tremi
elementi velja vzajemna odvisnost. Če učenec bere več, postaja boljši bra-
lec. Ko dobro bere in pričakuje dober dosežek, bere še več in v branju uži-
va (Nurmi et al., 2003).
Indeksi bralnih aktivnosti in bralni dosežki
Branje za zabavo
V okviru branja za zabavo v raziskavi PISA govorimo o pogostnosti
in količini časa branja v prostem času. Količina časa, ki ga mladostnik
posveti branju za zabavo, je pokazatelj njegovega zanimanja za branje.
Povezuje se z boljšim razumevanjem prebranega in večjim besednim za-
kladom bralca (Baker in Wigfield, 1999). Med bralnimi aktivnostmi in
dosežki velja krožna zveza: boljši bralci berejo več, ker so bolj motivirani
za branje, kar posledično vodi v boljše bralne kompetence (razumevanje
prebranega, besedni zaklad).
Bralni dosežek slovenskih dijakov, ki ne berejo za zabavo, je 446,
medtem ko je bralni dosežek dijakov, ki berejo za zabavo (ne glede na čas
branja), 509 točk. Pomembno je dejstvo, da je razlika v bralnih dosežkih
med dijaki, ki vsaj nekaj minut na dan posvetijo branju za zabavo, in di-
jaki, ki ne berejo za zabavo, večja kot pa razlika v bralnih dosežkih med
skupinami dijakov glede na stopnjevan čas branja. To velja tako za pov-
