Page 43 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 43
splošni oris raziskave in dosežkov na mednarodni ravni
za besedilo bistvene. Tak posameznik zna tudi kritično ovrednotititi be-
sedilo, zastaviti z njim povezane hipoteze ter ga povezati s svojim specifič-
nim predhodnim znanjem. Naloge na tej ravni ponavadi zahtevajo obde-
lavo konceptov, ki niso vsakdanji ali pričakovani.
Dosežki dijakov na tej ravni:
V povprečju držav OECD dosega to raven bralne pismenosti 8 % 15-le-
tnikov, v Sloveniji pa 5 %. Na mednarodni ravni so ti dijaki opredelje-
ni kot velik potencial za samo državo v smislu njene ekonomske konku-
renčnosti v prihodnosti. Ko govorimo o dijakih z najvišjimi dosežki v
okviru raziskave PISA, imamo v mislih dijake, ki dosegajo 5. ali 6. nivo
bralne pismenosti.
RAVEN 6 (REZULTATI, VIŠJI OD 698 TOČK)
Opis ravni:
Bralci, ki dosegajo to raven bralne pismenosti, so znotraj raziskave
PISA opredeljeni kot izurjeni bralci. Ob branju znajo združiti eksplici-
tno podane informacije z različnimi implikacijami, besedilo reflektira-
jo in ovrednotijo na bolj splošni ravni ter operirajo z vsemi vrstami bese-
dil. Glede na standarde raziskave PISA je poglavitna prednost teh 15-le-
tnikov ta, da znajo preseči lastne poprejšnje konceptualizacije o določeni
tematiki in informacijah, tudi če je poglavitna nova informacija abstrak-
tna, nevsakdanja in nepričakovana. Sposobni so vzpostavljanja kritične
distance do prebranega in razvijajo razumevanje, ki presega samo bese-
dilo. Izkazujejo sposobnost absorbiranja in evalviranja novosti ter ope-
riranja z njimi.
Primer naloge na tej ravni:
Vprašanje: Kaj so počele osebe v igri, ravno preden se je dvignil zastor?
Ta naloga je v raziskavi PISA opredeljena kot najtežja bralna nalo-
ga. Besedilo, na katerega se vprašanje nanaša, je precej dolgo in fiktivno,
s prepletanjem več stvarnosti naenkrat (dejanska gledališka igra in igra,
o kateri se igralci pogovarjajo). Nivo nepoznanosti besedila je tako visok,
pa tudi diskusija med samimi liki v besedilu je zelo abstraktna; liki v igri
se pogovarjajo o povezanosti med življenjem, umetnostjo in izzivi, ki ča-
kajo mladega pisatelja. Dijak mora tako najprej s pomočjo interpretaci-
je na višji ravni identificirati, v kakšnem odnosu z besedilom je oseba v
vprašanju. Ob tem mora biti zelo pozoren na razliko med liki in igralci,
kar je znotraj zgodbe dokaj zamegljeno. Vprašanje namreč sprašuje, kaj
so počeli liki v igri, ne pa sami igralci trenutno na odru. Dijak mora v
tem primeru sklepati o pomenu fraze, ob tem pa upoštevati kontekstual-
za besedilo bistvene. Tak posameznik zna tudi kritično ovrednotititi be-
sedilo, zastaviti z njim povezane hipoteze ter ga povezati s svojim specifič-
nim predhodnim znanjem. Naloge na tej ravni ponavadi zahtevajo obde-
lavo konceptov, ki niso vsakdanji ali pričakovani.
Dosežki dijakov na tej ravni:
V povprečju držav OECD dosega to raven bralne pismenosti 8 % 15-le-
tnikov, v Sloveniji pa 5 %. Na mednarodni ravni so ti dijaki opredelje-
ni kot velik potencial za samo državo v smislu njene ekonomske konku-
renčnosti v prihodnosti. Ko govorimo o dijakih z najvišjimi dosežki v
okviru raziskave PISA, imamo v mislih dijake, ki dosegajo 5. ali 6. nivo
bralne pismenosti.
RAVEN 6 (REZULTATI, VIŠJI OD 698 TOČK)
Opis ravni:
Bralci, ki dosegajo to raven bralne pismenosti, so znotraj raziskave
PISA opredeljeni kot izurjeni bralci. Ob branju znajo združiti eksplici-
tno podane informacije z različnimi implikacijami, besedilo reflektira-
jo in ovrednotijo na bolj splošni ravni ter operirajo z vsemi vrstami bese-
dil. Glede na standarde raziskave PISA je poglavitna prednost teh 15-le-
tnikov ta, da znajo preseči lastne poprejšnje konceptualizacije o določeni
tematiki in informacijah, tudi če je poglavitna nova informacija abstrak-
tna, nevsakdanja in nepričakovana. Sposobni so vzpostavljanja kritične
distance do prebranega in razvijajo razumevanje, ki presega samo bese-
dilo. Izkazujejo sposobnost absorbiranja in evalviranja novosti ter ope-
riranja z njimi.
Primer naloge na tej ravni:
Vprašanje: Kaj so počele osebe v igri, ravno preden se je dvignil zastor?
Ta naloga je v raziskavi PISA opredeljena kot najtežja bralna nalo-
ga. Besedilo, na katerega se vprašanje nanaša, je precej dolgo in fiktivno,
s prepletanjem več stvarnosti naenkrat (dejanska gledališka igra in igra,
o kateri se igralci pogovarjajo). Nivo nepoznanosti besedila je tako visok,
pa tudi diskusija med samimi liki v besedilu je zelo abstraktna; liki v igri
se pogovarjajo o povezanosti med življenjem, umetnostjo in izzivi, ki ča-
kajo mladega pisatelja. Dijak mora tako najprej s pomočjo interpretaci-
je na višji ravni identificirati, v kakšnem odnosu z besedilom je oseba v
vprašanju. Ob tem mora biti zelo pozoren na razliko med liki in igralci,
kar je znotraj zgodbe dokaj zamegljeno. Vprašanje namreč sprašuje, kaj
so počeli liki v igri, ne pa sami igralci trenutno na odru. Dijak mora v
tem primeru sklepati o pomenu fraze, ob tem pa upoštevati kontekstual-
