Page 41 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 41
splošni oris raziskave in dosežkov na mednarodni ravni
Dijak mora pri tovrstnem vprašanju pravilno sklepati o pomenu fra-
ze, uporabljene v besedilu, ob tem pa upoštevati različne kontekstualne
okvire. Pravilen odgovor od dijaka zahteva razumevanje celotnega kon-
teksta besedila, pravilno interpretacijo ter povezovanje posameznih de-
lov besedila v smiselno celoto.
Dosežki dijakov na tej ravni:
79 % slovenskih 15-letnikov v povprečju dosega drugo raven bralne pi-
smenosti, kar je 2 % manj od povprečja držav OECD (81 %). V državah
OECD več kot štirje od petih učencev (81 %) v povprečju dosegajo dru-
go raven bralne pismenosti ali višjo.
RAVEN 3 (DOSEŽKI, VIŠJI OD 480 TOČK IN ENAKI ALI
NIŽJI OD 553 TOČK)
Opis ravni:
Dijak, ki dosega to raven bralne pismenosti, uspešno rešuje naloge
srednje kompleksnosti. Naloge na tej ravni od dijaka zahtevajo prepo-
znavo ter ugotavljanje povezanosti med večimi deli besedila ter informa-
cijami, ki ustrezajo večim različnim pogojem. Pri besedilih, ki zahtevajo
interpretacijo na tej ravni bralni pismenosti, mora dijak med seboj inte-
grirati različne dele besedila, na podlagi tega identificirati poglavitno ide-
jo le-tega ter samostojno konstruirati pomen besede ali fraze. Ob tem mora
različne informacije med sabo primerjati, postaviti v kontrast ter jih kate-
gorizirati. V večini primerov te informacije niso enoznačno izpostavlje-
ne znotraj besedila in obstaja mnogo podobnih podatkov, tudi zavaja-
jočih.
Primer naloge na tej ravni:
Vprašanje: To je del pogovora med dvema osebama, ki sta prebrali basen
»Skopuh in njegovo zlato«.
Oseba 1: »Sosed je bil hudoben. Zlato bi lahko nadomestil s čim boljšim
od kamna.«
Oseba 2: “Ne, ne bi mogel. Prav kamen ima v tej zgodbi velik pomen.«
Kaj bi lahko še rekla oseba 2, da bi podprla svoje stališče?
Pri tem vprašanju gre za dialog med dvema namišljenima likoma, ki
si na različne načine razlagata zgodbo. Dijak mora tudi zaznati, da šele
drugi lik interpretira zgodbo v pravilnem kontekstu. Pa tudi povezava
med stimulusom naloge ter zastavljenim vprašanjem v tem primeru ni
jasna. Tak tip vprašanja tako od dijaka zahteva integracijo različnih de-
lov besedila, razvijanje lastne interpretacije, identifikacijo podrobnosti
in poglavitne ideje besedila ter iskanje povezave med le-temi.
Dijak mora pri tovrstnem vprašanju pravilno sklepati o pomenu fra-
ze, uporabljene v besedilu, ob tem pa upoštevati različne kontekstualne
okvire. Pravilen odgovor od dijaka zahteva razumevanje celotnega kon-
teksta besedila, pravilno interpretacijo ter povezovanje posameznih de-
lov besedila v smiselno celoto.
Dosežki dijakov na tej ravni:
79 % slovenskih 15-letnikov v povprečju dosega drugo raven bralne pi-
smenosti, kar je 2 % manj od povprečja držav OECD (81 %). V državah
OECD več kot štirje od petih učencev (81 %) v povprečju dosegajo dru-
go raven bralne pismenosti ali višjo.
RAVEN 3 (DOSEŽKI, VIŠJI OD 480 TOČK IN ENAKI ALI
NIŽJI OD 553 TOČK)
Opis ravni:
Dijak, ki dosega to raven bralne pismenosti, uspešno rešuje naloge
srednje kompleksnosti. Naloge na tej ravni od dijaka zahtevajo prepo-
znavo ter ugotavljanje povezanosti med večimi deli besedila ter informa-
cijami, ki ustrezajo večim različnim pogojem. Pri besedilih, ki zahtevajo
interpretacijo na tej ravni bralni pismenosti, mora dijak med seboj inte-
grirati različne dele besedila, na podlagi tega identificirati poglavitno ide-
jo le-tega ter samostojno konstruirati pomen besede ali fraze. Ob tem mora
različne informacije med sabo primerjati, postaviti v kontrast ter jih kate-
gorizirati. V večini primerov te informacije niso enoznačno izpostavlje-
ne znotraj besedila in obstaja mnogo podobnih podatkov, tudi zavaja-
jočih.
Primer naloge na tej ravni:
Vprašanje: To je del pogovora med dvema osebama, ki sta prebrali basen
»Skopuh in njegovo zlato«.
Oseba 1: »Sosed je bil hudoben. Zlato bi lahko nadomestil s čim boljšim
od kamna.«
Oseba 2: “Ne, ne bi mogel. Prav kamen ima v tej zgodbi velik pomen.«
Kaj bi lahko še rekla oseba 2, da bi podprla svoje stališče?
Pri tem vprašanju gre za dialog med dvema namišljenima likoma, ki
si na različne načine razlagata zgodbo. Dijak mora tudi zaznati, da šele
drugi lik interpretira zgodbo v pravilnem kontekstu. Pa tudi povezava
med stimulusom naloge ter zastavljenim vprašanjem v tem primeru ni
jasna. Tak tip vprašanja tako od dijaka zahteva integracijo različnih de-
lov besedila, razvijanje lastne interpretacije, identifikacijo podrobnosti
in poglavitne ideje besedila ter iskanje povezave med le-temi.
