Page 40 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 40
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
1A RAVEN (DOSEŽKI, VIŠJI OD 335 TOČK IN ENAKI
ALI NIŽJI OD 407 TOČK)
Opis ravni:
Dijak, katerega bralni dosežek je na tej ravni, zna v besedilu poiskati
vodilno misel oz. informacijo o poznani temi ter prepoznati povezavo med
idejami v besedilu in izkušnjami iz vsakdanjega življenja. Tovrstna nalo-
ga od dijaka zahteva, da prepozna enega ali več delov eksplicitno navede-
ne informacije, prepozna glavni namen oz. idejo avtorja ali naredi pre-
prosto povezavo med delom besedila in življenjskimi izkušnjami. Zahte-
vani podatek iz besedila v večini primerov izstopa.
Primer naloge na tej ravni:
Vprašanje: Preberi spodnje stavke in jih oštevilči glede na zaporedje dogod-
kov v besedilu.
Dijak mora navedene dogodke iz besedila kronološko razporediti,
kar pa od njega zahteva tudi nekaj integracije in interpretacije besedila,
čeprav na nižji ravni.
Dosežki dijakov na tej ravni:
Tako na ravni držav OECD kot tudi v Sloveniji velika večina 15-le-
tnikov (94 %) dosega omenjeno raven bralne pismenosti ali višjo. Kar v pe-
tih državah partnerkah, Azerbajdžanu, Panami, Peruju, Qatarju ter Kir-
gizistanu, pa več kot eden izmed treh učencev ne dosega omenjene ravni.
Še več, v kar nekaj državah partnerkah (Indonezija, Azerbajdžan, Pana-
ma, Peru, Brazilija, Albanija in Qatar) je ta raven bralne pismenosti naj-
višja dosežena raven njihovih 15-letnikov.
RAVEN 2 (DOSEŽKI, VIŠJI OD 407 TOČK IN ENAKI ALI
NIŽJI OD 480 TOČK)
Opis ravni:
Druga raven bralne pismenosti v raziskavi PISA predstavlja mejo
med tem, ali ima dijak znanja ter spretnosti, ki mu bodo pomagale pri
aktivnem in produktivnem sodelovanju v družbi, ali ne. Dijak z bralni-
mi spretnostmi in znanjem na tej ravni zna v besedilu poiskati informa-
cijo, ki ustreza več kriterijem, primerja več značilnosti določenega vidika
besedila, prepozna bistvo in glavno idejo dela besedila tudi, če le-ta ni čisto
jasno navedena, oblikuje enostavnejše sklepe na podlagi besedila ter bese-
dilo poveže z lastnimi izkušnjami.
Primer naloge na tej ravni:
Vprašanje: »Celo večnost traja, včasih celo četrt ure …« (vrstice 28–29). Za-
kaj je, kot pravi Turai, četrt ure »cela večnost«?
1A RAVEN (DOSEŽKI, VIŠJI OD 335 TOČK IN ENAKI
ALI NIŽJI OD 407 TOČK)
Opis ravni:
Dijak, katerega bralni dosežek je na tej ravni, zna v besedilu poiskati
vodilno misel oz. informacijo o poznani temi ter prepoznati povezavo med
idejami v besedilu in izkušnjami iz vsakdanjega življenja. Tovrstna nalo-
ga od dijaka zahteva, da prepozna enega ali več delov eksplicitno navede-
ne informacije, prepozna glavni namen oz. idejo avtorja ali naredi pre-
prosto povezavo med delom besedila in življenjskimi izkušnjami. Zahte-
vani podatek iz besedila v večini primerov izstopa.
Primer naloge na tej ravni:
Vprašanje: Preberi spodnje stavke in jih oštevilči glede na zaporedje dogod-
kov v besedilu.
Dijak mora navedene dogodke iz besedila kronološko razporediti,
kar pa od njega zahteva tudi nekaj integracije in interpretacije besedila,
čeprav na nižji ravni.
Dosežki dijakov na tej ravni:
Tako na ravni držav OECD kot tudi v Sloveniji velika večina 15-le-
tnikov (94 %) dosega omenjeno raven bralne pismenosti ali višjo. Kar v pe-
tih državah partnerkah, Azerbajdžanu, Panami, Peruju, Qatarju ter Kir-
gizistanu, pa več kot eden izmed treh učencev ne dosega omenjene ravni.
Še več, v kar nekaj državah partnerkah (Indonezija, Azerbajdžan, Pana-
ma, Peru, Brazilija, Albanija in Qatar) je ta raven bralne pismenosti naj-
višja dosežena raven njihovih 15-letnikov.
RAVEN 2 (DOSEŽKI, VIŠJI OD 407 TOČK IN ENAKI ALI
NIŽJI OD 480 TOČK)
Opis ravni:
Druga raven bralne pismenosti v raziskavi PISA predstavlja mejo
med tem, ali ima dijak znanja ter spretnosti, ki mu bodo pomagale pri
aktivnem in produktivnem sodelovanju v družbi, ali ne. Dijak z bralni-
mi spretnostmi in znanjem na tej ravni zna v besedilu poiskati informa-
cijo, ki ustreza več kriterijem, primerja več značilnosti določenega vidika
besedila, prepozna bistvo in glavno idejo dela besedila tudi, če le-ta ni čisto
jasno navedena, oblikuje enostavnejše sklepe na podlagi besedila ter bese-
dilo poveže z lastnimi izkušnjami.
Primer naloge na tej ravni:
Vprašanje: »Celo večnost traja, včasih celo četrt ure …« (vrstice 28–29). Za-
kaj je, kot pravi Turai, četrt ure »cela večnost«?
