Page 39 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 39
splošni oris raziskave in dosežkov na mednarodni ravni
tence bolj ali manj obvladujejo, pa nam omogočajo ravni dosežkov. To so
posebna območja na lestvici dosežkov, ki opisujejo določeno stopnjo te-
žavnosti nalog, ki je značilna za neko območje, ter dosežke učencev na
teh nalogah. V raziskavi PISA so dosežke učencev in naloge razdelili v
šest ravni glede na njihovo stopnjo težavnosti, prva raven pa je tokrat za-
radi lažje opredelitve znanja učencev na teh ravneh dodatno razdeljena
na dve ravni (1a in 1b).
Rezultati slovenskih dijakov in dijakinj po posameznih ravneh bralne
pismenosti so naslednji:
1B RAVEN (DOSEŽKI, VIŠJI OD 262 TOČK IN ENAKI
ALI NIŽJI OD 335 TOČK)
Opis ravni:
Dijak, ki dosega to raven bralne pismenosti, zna poiskati kratko, ek-
splicitno navedeno informacijo znotraj danega besedila, ob tem pa sta mu
poznana tako slog kot kontekst besedila. Izpeljati zna preproste miselne
operacije, kot je prepoznavanje kavzalne povezanosti med dvema deloma
besedila, tudi če nista oba navedena. Naloge na tej ravni od dijakov zah-
tevajo prepoznavanje določenega dela eksplicitno navedene informacije
znotraj preprostega besedila. Znotraj tovrstnega besedila so običajno na-
vedeni znani simboli, slike ali ponovljeni deli besedila, ki služijo kot po-
moč pri iskanju prave rešitve.
Primer naloge na tej ravni:
Vprašanje: Kako je skopuh dobil kepo zlata?
Tukaj gre za primer najlažjega vprašanja v raziskavi PISA. Gre za od-
prt tip vprašanja, kjer mora dijak v besedilu poiskati in izpisati podatek,
ki je eksplicitno naveden na začetku le-tega in ga zapisati na črte. Pri tem
lahko parafrazira ali citira ta del besedila.
Dosežki dijakov na tej ravni:
Spodnja meja dosežkov na tej ravni je 262 točk. Na ravni držav
OECD dosega to raven v povprečju 98,9 % dijakov, v Sloveniji pa 99 %.
Tako je le majhen odstotek tistih, ki dosegajo rezultate pod to ravnjo
(pribl. 1 %), tako pri nas kot tudi na mednarodni ravni. Ob tem je treba
poudariti, da doseganje rezultatov pod to ravnjo še ne pomeni, da so ti
posamezniki povsem bralno nepismeni. V raziskavi sta bili nalogi, s po-
močjo katerih bi lahko opisali znanje pod to ravnjo, le dve, kar pa je vse-
kakor premalo za kakršne koli posplošitve o tem, kaj zmorejo posame-
zniki, ki dosegajo tovrstne rezultate, kot bralci.
tence bolj ali manj obvladujejo, pa nam omogočajo ravni dosežkov. To so
posebna območja na lestvici dosežkov, ki opisujejo določeno stopnjo te-
žavnosti nalog, ki je značilna za neko območje, ter dosežke učencev na
teh nalogah. V raziskavi PISA so dosežke učencev in naloge razdelili v
šest ravni glede na njihovo stopnjo težavnosti, prva raven pa je tokrat za-
radi lažje opredelitve znanja učencev na teh ravneh dodatno razdeljena
na dve ravni (1a in 1b).
Rezultati slovenskih dijakov in dijakinj po posameznih ravneh bralne
pismenosti so naslednji:
1B RAVEN (DOSEŽKI, VIŠJI OD 262 TOČK IN ENAKI
ALI NIŽJI OD 335 TOČK)
Opis ravni:
Dijak, ki dosega to raven bralne pismenosti, zna poiskati kratko, ek-
splicitno navedeno informacijo znotraj danega besedila, ob tem pa sta mu
poznana tako slog kot kontekst besedila. Izpeljati zna preproste miselne
operacije, kot je prepoznavanje kavzalne povezanosti med dvema deloma
besedila, tudi če nista oba navedena. Naloge na tej ravni od dijakov zah-
tevajo prepoznavanje določenega dela eksplicitno navedene informacije
znotraj preprostega besedila. Znotraj tovrstnega besedila so običajno na-
vedeni znani simboli, slike ali ponovljeni deli besedila, ki služijo kot po-
moč pri iskanju prave rešitve.
Primer naloge na tej ravni:
Vprašanje: Kako je skopuh dobil kepo zlata?
Tukaj gre za primer najlažjega vprašanja v raziskavi PISA. Gre za od-
prt tip vprašanja, kjer mora dijak v besedilu poiskati in izpisati podatek,
ki je eksplicitno naveden na začetku le-tega in ga zapisati na črte. Pri tem
lahko parafrazira ali citira ta del besedila.
Dosežki dijakov na tej ravni:
Spodnja meja dosežkov na tej ravni je 262 točk. Na ravni držav
OECD dosega to raven v povprečju 98,9 % dijakov, v Sloveniji pa 99 %.
Tako je le majhen odstotek tistih, ki dosegajo rezultate pod to ravnjo
(pribl. 1 %), tako pri nas kot tudi na mednarodni ravni. Ob tem je treba
poudariti, da doseganje rezultatov pod to ravnjo še ne pomeni, da so ti
posamezniki povsem bralno nepismeni. V raziskavi sta bili nalogi, s po-
močjo katerih bi lahko opisali znanje pod to ravnjo, le dve, kar pa je vse-
kakor premalo za kakršne koli posplošitve o tem, kaj zmorejo posame-
zniki, ki dosegajo tovrstne rezultate, kot bralci.
