Page 37 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 37
splošni oris raziskave in dosežkov na mednarodni ravni
tem ciklu prednjačijo azijske države, edina evropska država, ki jim stoji
ob strani, pa je, tako kot tudi v prejšnjih ciklih, Finska.
Pri dosežkih bralne pismenosti je ponovno opaziti tudi razlike po
spolu. Na mednarodni ravni je to razlika 39 točk, v ospredju pa so dekle-
ta (513 točk proti 474 točk). Rezultati za Slovenijo so podobni, le da je ta
razlika še večja, in sicer 55 točk (511 točk proti 465 točk), kar predstavlja
približno polovico posamezne ravni bralne pismenosti.
Definicija bralne pismenosti v raziskavi PISA vključuje različne ko-
gnitivne kompetence, od osnovnega prepoznavanja in priklica besedi-
šča, poznavanja slovničnih, jezikovnih ter strukturnih lastnosti določe-
nega besedila, pa vse do splošnega znanja o svetu. Vključuje tudi meta-
kognitivne kompetence: zavedanje in sposobnost uporabe različnih stra-
tegij pri usvajanju določenega besedila in reševanju vprašanj, povezanih
z njim (OECD, 2010a).
Definicija bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009 je naslednja:
»Bralna pismenost zajema razumevanje, uporabo, reflektiranje ter
osebni interes za pisano besedilo, z namenom razviti lasten potencial in
znanje ter aktivno sodelovati v družbi.« (ibid.)
Razumevanje v definiciji predstavlja bralčevo sposobnost oblikova-
nja pomena določenega besedila. Lahko gre za osnovno razumevanje po-
mena besed ali kompleksno pojmovanje tematike besedila. Uporaba se
nanaša na način branja, pri katerem gre za uporabo pridobljenih infor-
macij iz besedila pri razreševanju problemov, ki se navezujejo bodisi na
besedilo bodisi na situacije izven besedila. V nekaterih primerih to zah-
teva le minimalno razumevanje besedila, kombinacijo prepoznavanja
pomena besed in pomena strukture besedila, v nekaterih primerih pa
je potrebno kompleksnejše razumevanje. Reflektiranje pomeni povezo-
vanje prebranega z lastnimi mislimi, predznanjem in izkušnjami. Posa-
meznik lahko na podlagi besedila razvije nova spoznanja, ki se navezu-
jejo na njegovo življenje. Besedila, uporabljena v raziskavi PISA, od bral-
ca zahtevajo nenehno presojanje, ali lahko s pomočjo le-tega reši določen
problem ali ne in ali je besedilo uporaben, resničen ter zanesljiv pripo-
moček pri reševanju določenega problema (ibid.).
Osebni interes v definiciji predstavlja motivacijo za branje v smislu
osebnega interesa za branje. Osebni interes za branje združuje vrsto afek-
tivnih ter osebnostnih značilnosti bralca, kot so zanimanje za branje in
uživanje v njem, občutek nadzora nad procesom branja in prebranim,
vključenost v družbeno dimenzijo branja ter različno in pogosto branje
(ibid.).
tem ciklu prednjačijo azijske države, edina evropska država, ki jim stoji
ob strani, pa je, tako kot tudi v prejšnjih ciklih, Finska.
Pri dosežkih bralne pismenosti je ponovno opaziti tudi razlike po
spolu. Na mednarodni ravni je to razlika 39 točk, v ospredju pa so dekle-
ta (513 točk proti 474 točk). Rezultati za Slovenijo so podobni, le da je ta
razlika še večja, in sicer 55 točk (511 točk proti 465 točk), kar predstavlja
približno polovico posamezne ravni bralne pismenosti.
Definicija bralne pismenosti v raziskavi PISA vključuje različne ko-
gnitivne kompetence, od osnovnega prepoznavanja in priklica besedi-
šča, poznavanja slovničnih, jezikovnih ter strukturnih lastnosti določe-
nega besedila, pa vse do splošnega znanja o svetu. Vključuje tudi meta-
kognitivne kompetence: zavedanje in sposobnost uporabe različnih stra-
tegij pri usvajanju določenega besedila in reševanju vprašanj, povezanih
z njim (OECD, 2010a).
Definicija bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009 je naslednja:
»Bralna pismenost zajema razumevanje, uporabo, reflektiranje ter
osebni interes za pisano besedilo, z namenom razviti lasten potencial in
znanje ter aktivno sodelovati v družbi.« (ibid.)
Razumevanje v definiciji predstavlja bralčevo sposobnost oblikova-
nja pomena določenega besedila. Lahko gre za osnovno razumevanje po-
mena besed ali kompleksno pojmovanje tematike besedila. Uporaba se
nanaša na način branja, pri katerem gre za uporabo pridobljenih infor-
macij iz besedila pri razreševanju problemov, ki se navezujejo bodisi na
besedilo bodisi na situacije izven besedila. V nekaterih primerih to zah-
teva le minimalno razumevanje besedila, kombinacijo prepoznavanja
pomena besed in pomena strukture besedila, v nekaterih primerih pa
je potrebno kompleksnejše razumevanje. Reflektiranje pomeni povezo-
vanje prebranega z lastnimi mislimi, predznanjem in izkušnjami. Posa-
meznik lahko na podlagi besedila razvije nova spoznanja, ki se navezu-
jejo na njegovo življenje. Besedila, uporabljena v raziskavi PISA, od bral-
ca zahtevajo nenehno presojanje, ali lahko s pomočjo le-tega reši določen
problem ali ne in ali je besedilo uporaben, resničen ter zanesljiv pripo-
moček pri reševanju določenega problema (ibid.).
Osebni interes v definiciji predstavlja motivacijo za branje v smislu
osebnega interesa za branje. Osebni interes za branje združuje vrsto afek-
tivnih ter osebnostnih značilnosti bralca, kot so zanimanje za branje in
uživanje v njem, občutek nadzora nad procesom branja in prebranim,
vključenost v družbeno dimenzijo branja ter različno in pogosto branje
(ibid.).
