Page 117 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 117
splošni zaključki in pedagoške implikacije
stniki na ravni povprečja držav OECD v večji meri menijo, da jim učitelj
pomaga prebrano povezati z njihovim vsakdanjim življenjem. Dijaki, ki
v večji meri zaznavajo učiteljeve spodbude pri bralnih aktivnostih, ima-
jo tudi višji bralni dosežek.
Dijaki so tudi ocenjevali odnos učiteljev do njih. Trditve, s pomo-
čjo katerih so odnos ocenjevali, vključujejo oceno zanimanja učiteljev za
njihovo dobrobit, podporo s strani učiteljev, pripravljenost prisluhniti in
pravično obravnavanje s strani učiteljev. 30 % slovenskih dijakov meni,
da večino učiteljev zanima, ali se dobro počutijo, kar je manj, kot se je to
izkazalo v povprečju na ravni držav OECD. Kljub temu pa jih kar 80 %
meni, da se dobro razumejo z večino učiteljev. 74 % jih tudi meni, da jim
učitelji pomagajo, če potrebujejo dodatno pomoč in jih obravnavajo pra-
vično. Dve tretjini dijakov meni, da večina učiteljev posluša, kaj jim ima
dijak za povedati. Slovenski dijaki v povprečju zaznavajo mnogo manj
pozitiven odnos učiteljev do njih, kot je bilo to ugotovljeno na ravni pov-
prečja držav OECD.
Zaznano učno okolje se tako pozitivno povezuje z učnimi dosežki
dijakov na testu branja, predvsem v smislu zaznane discipline pri pouku
slovenščine ter učiteljeve spodbude k aktivni udeležbi. Bolj bralno uspe-
šni dijaki poročajo o boljši disciplini v razredu in večji učiteljevi spod-
budi. Učno okolje v tem kontekstu pa v svojem bistvu zajema dijako-
vo zaznavanje kakovosti odnosa z učiteljem in učiteljem ter razredom
nasploh. Razred je formalna skupina, znotraj katere poteka pomemben
del mladostnikovega socialnega učenja in je prostor, kjer mladostnik
med drugim zadovoljuje sebi pomembne čustvene potrebe po sprejeto-
sti in uveljavljanju. Zaznavanje kakovosti odnosov med člani razredne
skupnosti in posameznikovo počutje znotraj le-te sta tako ena temelj-
nih gradnikov učinkovitega učnega procesa in učnih dosežkov. Pomem-
ben del te skupnosti je vsekakor učitelj, ki lahko pomembno prispeva k
oblikovanju pozitivne razredne klime. Pri tem sta pomembna učiteljeva
samozavedanje in refleksija o lastnem komunikacijskem stilu in spretno-
stih, usmerjenost k premišljeni komunikaciji in zavedanje učinka lastnih
pričakovanj o učnih sposobnostih dijakov na medsebojno komunikacijo
ter posledično na njihove učne dosežke. Učiteljeva negativna pričakova-
nja o učnih sposobnostih dijakov se lahko odražajo v nespodbudni ko-
munikaciji z njimi, dijaki pa bodo na ta način vedno bolj pričeli zavze-
mati vlogo tistega, ki ni kos določenim nalogam. Zavedanje učitelja o
tem, da z lastno komunikacijo dijakom ne sporoča le učne vsebine, tem-
več tudi to, kako jih dojema in kaj od njih pričakuje, je za krepitev pozi-
tivne šolske klime in odnosov velikega pomena. Z namenom krepiti ka-
stniki na ravni povprečja držav OECD v večji meri menijo, da jim učitelj
pomaga prebrano povezati z njihovim vsakdanjim življenjem. Dijaki, ki
v večji meri zaznavajo učiteljeve spodbude pri bralnih aktivnostih, ima-
jo tudi višji bralni dosežek.
Dijaki so tudi ocenjevali odnos učiteljev do njih. Trditve, s pomo-
čjo katerih so odnos ocenjevali, vključujejo oceno zanimanja učiteljev za
njihovo dobrobit, podporo s strani učiteljev, pripravljenost prisluhniti in
pravično obravnavanje s strani učiteljev. 30 % slovenskih dijakov meni,
da večino učiteljev zanima, ali se dobro počutijo, kar je manj, kot se je to
izkazalo v povprečju na ravni držav OECD. Kljub temu pa jih kar 80 %
meni, da se dobro razumejo z večino učiteljev. 74 % jih tudi meni, da jim
učitelji pomagajo, če potrebujejo dodatno pomoč in jih obravnavajo pra-
vično. Dve tretjini dijakov meni, da večina učiteljev posluša, kaj jim ima
dijak za povedati. Slovenski dijaki v povprečju zaznavajo mnogo manj
pozitiven odnos učiteljev do njih, kot je bilo to ugotovljeno na ravni pov-
prečja držav OECD.
Zaznano učno okolje se tako pozitivno povezuje z učnimi dosežki
dijakov na testu branja, predvsem v smislu zaznane discipline pri pouku
slovenščine ter učiteljeve spodbude k aktivni udeležbi. Bolj bralno uspe-
šni dijaki poročajo o boljši disciplini v razredu in večji učiteljevi spod-
budi. Učno okolje v tem kontekstu pa v svojem bistvu zajema dijako-
vo zaznavanje kakovosti odnosa z učiteljem in učiteljem ter razredom
nasploh. Razred je formalna skupina, znotraj katere poteka pomemben
del mladostnikovega socialnega učenja in je prostor, kjer mladostnik
med drugim zadovoljuje sebi pomembne čustvene potrebe po sprejeto-
sti in uveljavljanju. Zaznavanje kakovosti odnosov med člani razredne
skupnosti in posameznikovo počutje znotraj le-te sta tako ena temelj-
nih gradnikov učinkovitega učnega procesa in učnih dosežkov. Pomem-
ben del te skupnosti je vsekakor učitelj, ki lahko pomembno prispeva k
oblikovanju pozitivne razredne klime. Pri tem sta pomembna učiteljeva
samozavedanje in refleksija o lastnem komunikacijskem stilu in spretno-
stih, usmerjenost k premišljeni komunikaciji in zavedanje učinka lastnih
pričakovanj o učnih sposobnostih dijakov na medsebojno komunikacijo
ter posledično na njihove učne dosežke. Učiteljeva negativna pričakova-
nja o učnih sposobnostih dijakov se lahko odražajo v nespodbudni ko-
munikaciji z njimi, dijaki pa bodo na ta način vedno bolj pričeli zavze-
mati vlogo tistega, ki ni kos določenim nalogam. Zavedanje učitelja o
tem, da z lastno komunikacijo dijakom ne sporoča le učne vsebine, tem-
več tudi to, kako jih dojema in kaj od njih pričakuje, je za krepitev pozi-
tivne šolske klime in odnosov velikega pomena. Z namenom krepiti ka-
