Page 114 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 114
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
spodbujamo z aktivnostmi, kot so skupinske diskusije, refleksija prebra-
nega, uporaba različnih tehnik kritičnega branja besedila (iskanje argu-
mentov v besedilu ter pristranosti avtorjev, ugotavljanje jasnosti in preci-
znosti napisanega, ugotavljanje, kaj besedilu manjka).
3. Oblikovanje individualnega zanimanja. Pri spodbujanju motiva-
cije za branje želimo doseči, da bi branje postalo samoiniciativna in po-
navljajoča dejavnost brez zunanjega nadzora. Individualno zanimanje
spodbujamo z izzivalnimi nalogami, s čustveno in intelektualno oporo
s strani učiteljev, staršev in vrstnikov; pomembno pa je, da učenec vzpo-
stavlja tudi pozitiven čustveni odnos do bralnih aktivnosti, branje naj
torej predstavlja užitek in veselje. Pomembna je tudi samorefleksija ob
prebranem in nudenje priložnosti, da učenec svoje misli in ideje o pre-
branem tudi javno izrazi.
4. Uspešnost faze oblikovanja individualnega zanimanja se posledič-
no izrazi v dobro razvitem individualnem zanimanju, ki pomeni stabil-
no ukvarjanje z bralnimi aktivnostmi ter poglobljeno ukvarjanje z vsebi-
no. Posledično to vodi tudi v bolj kakovostno znanje, spodbujanje oseb-
nostnega razvoja ter zavzemanje širše perspektive pri soočanju z vsakda-
njimi osebnimi in družbenimi problemi.
Metakognitivne in učne strategije
PISA 2009 meri tako učne strategije pomnjenja kot metakognitivni
vidik teh strategij: na eni strani meri, v kolikšni meri dijaki uporabljajo
strategije pomnjenja, na drugi strani pa zavedanje dijakov, katere strate-
gije so najpomembnejše za pomnjenje informacij.
V primerjavi s povprečnim dijakom OECD zaznava povprečni slo-
venski dijak bolj učinkovite strategije povzemanja, pa tudi razumevanja
in pomnjenja besedila kot manj koristne (oz. se mu zdijo strategije niž-
je ravni bolj uporabne), nekoliko pogosteje pa uporablja kontrolne stra-
tegije.
V PISA 2009 so metakognitivne strategije 15-letnikov ugotavljali z
njihovim zavedanjem uporabnosti bralnih strategij pri različnih bralnih
nalogah. Dve vprašanji sta vsebovali različni bralni nalogi, sledil pa je se-
znam pristopov oz. »strategij«. Dijak je moral razmisliti o uporabnosti
vsake izmed strategij v povezavi s predstavljeno bralno nalogo.
Uporabnost strategij za razumevanje in pomnjenje besedila so v raz-
iskavi preverjali z vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna na-
loga. Nato so dijaki ocenjevali uporabnost strategij za razumevanje in
pomnjenje besedila. 16,9 % variabilnosti v bralnih dosežkih na PISA
2009 pojasnimo z zaznano uporabnostjo strategij za razumevanje in po-
spodbujamo z aktivnostmi, kot so skupinske diskusije, refleksija prebra-
nega, uporaba različnih tehnik kritičnega branja besedila (iskanje argu-
mentov v besedilu ter pristranosti avtorjev, ugotavljanje jasnosti in preci-
znosti napisanega, ugotavljanje, kaj besedilu manjka).
3. Oblikovanje individualnega zanimanja. Pri spodbujanju motiva-
cije za branje želimo doseči, da bi branje postalo samoiniciativna in po-
navljajoča dejavnost brez zunanjega nadzora. Individualno zanimanje
spodbujamo z izzivalnimi nalogami, s čustveno in intelektualno oporo
s strani učiteljev, staršev in vrstnikov; pomembno pa je, da učenec vzpo-
stavlja tudi pozitiven čustveni odnos do bralnih aktivnosti, branje naj
torej predstavlja užitek in veselje. Pomembna je tudi samorefleksija ob
prebranem in nudenje priložnosti, da učenec svoje misli in ideje o pre-
branem tudi javno izrazi.
4. Uspešnost faze oblikovanja individualnega zanimanja se posledič-
no izrazi v dobro razvitem individualnem zanimanju, ki pomeni stabil-
no ukvarjanje z bralnimi aktivnostmi ter poglobljeno ukvarjanje z vsebi-
no. Posledično to vodi tudi v bolj kakovostno znanje, spodbujanje oseb-
nostnega razvoja ter zavzemanje širše perspektive pri soočanju z vsakda-
njimi osebnimi in družbenimi problemi.
Metakognitivne in učne strategije
PISA 2009 meri tako učne strategije pomnjenja kot metakognitivni
vidik teh strategij: na eni strani meri, v kolikšni meri dijaki uporabljajo
strategije pomnjenja, na drugi strani pa zavedanje dijakov, katere strate-
gije so najpomembnejše za pomnjenje informacij.
V primerjavi s povprečnim dijakom OECD zaznava povprečni slo-
venski dijak bolj učinkovite strategije povzemanja, pa tudi razumevanja
in pomnjenja besedila kot manj koristne (oz. se mu zdijo strategije niž-
je ravni bolj uporabne), nekoliko pogosteje pa uporablja kontrolne stra-
tegije.
V PISA 2009 so metakognitivne strategije 15-letnikov ugotavljali z
njihovim zavedanjem uporabnosti bralnih strategij pri različnih bralnih
nalogah. Dve vprašanji sta vsebovali različni bralni nalogi, sledil pa je se-
znam pristopov oz. »strategij«. Dijak je moral razmisliti o uporabnosti
vsake izmed strategij v povezavi s predstavljeno bralno nalogo.
Uporabnost strategij za razumevanje in pomnjenje besedila so v raz-
iskavi preverjali z vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna na-
loga. Nato so dijaki ocenjevali uporabnost strategij za razumevanje in
pomnjenje besedila. 16,9 % variabilnosti v bralnih dosežkih na PISA
2009 pojasnimo z zaznano uporabnostjo strategij za razumevanje in po-
