Page 115 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 115
splošni zaključki in pedagoške implikacije
mnjenje besedila. Eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa so po-
vezane z 36 točkami višjimi dosežki na lestvici bralnih dosežkov. Bralni
dosežek pri dijakih torej narašča z večjim zavedanjem uporabnosti (bolj
učinkovitih) strategij za razumevanje in pomnjenje besedila.
Zaznavanje uporabnosti strategij povzemanja besedila so v PISA
2009 ugotavljali z vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna na-
loga (branje 2 strani dolgega zahtevnega besedila). Nato so dijaki ocenje-
vali uporabnost strategij za pisanje povzetka tega dve strani dolgega be-
sedila. Slovenski dijaki v povprečju manj zaznavajo uporabnost učinko-
vitih strategij povzemanja besedila kot njihovi vrstniki v ostalih drža-
vah OECD. V Sloveniji lahko petino variabilnosti v bralnih dosežkih na
PISA 2009 pojasnimo z zaznano uporabnostjo strategij povzemanja be-
sedila. Eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa so povezane z za
39,7 točk višjimi dosežki na lestvici bralnih dosežkov.
Učne strategije memoriranja (dobesedna zapomnitev naučenega,
učenje podrobnosti, učenje na pamet) so pri slovenskih dijakih prisotne
v podobni meri, kot je to povprečje v državah OECD. Rezultati pa kaže-
jo, da uspešnejši učenci uporabljajo manj strategij memoriranja naučene-
ga kot njihovi učno manj uspešni vrstniki.
Slovenski dijaki v nekoliko višji meri uporabljajo strategije elabora-
cije učnega gradiva, tj. povezovanja novega učnega gradiva z že znanim
in drugimi šolskimi predmeti ter strategije iskanja uporabnosti novo na-
učene snovi, kot njihovi vrstniki v državah OECD. Strategije elaboraci-
je so sicer pozitivno povezane z bralnimi dosežki, vendar je ta poveza-
nost zanemarljiva.
Uspešnejši dijaki tudi v večji meri uporabljajo kontrolne učne stra-
tegije. Te označujejo zavedanje dijakov, katerih pojmov kljub prebrane-
mu še vedno ne razumejo; gre tudi za to, ali se dijaki prepričajo, da si res
zapomnijo bistvene informacije iz besedila, in ali iščejo dodatne infor-
macije, da bi pojasnili tisto, česar ne razumejo dobro. V povprečju so eno
enoto višje vrednosti omenjenega indeksa povezane z za 24 točk višjimi
dosežki na lestvici bralnih dosežkov.
Z bralnimi dosežki se torej pozitivno povezujejo predvsem metako-
gnitivne strategije branja ter kontrolne učne strategije. Vendar so učne
strategije kontekstno specifične: učenec lahko učinkovito uporablja te
strategije, če prepozna, katera strategija je v neki učni situaciji najboljša.
Fleksibilno mora torej izbirati posamezne strategije glede na značilno-
sti učne situacije. Tudi učitelji lahko pripomorejo k ozaveščanju o upo-
rabnosti učinkovitih učnih strategij pri posameznih predmetih. Pripo-
ročljive so učne ure (npr. na začetku šolskega leta), ki bi bile posvečene
mnjenje besedila. Eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa so po-
vezane z 36 točkami višjimi dosežki na lestvici bralnih dosežkov. Bralni
dosežek pri dijakih torej narašča z večjim zavedanjem uporabnosti (bolj
učinkovitih) strategij za razumevanje in pomnjenje besedila.
Zaznavanje uporabnosti strategij povzemanja besedila so v PISA
2009 ugotavljali z vprašanjem, kjer je bila na začetku opisana bralna na-
loga (branje 2 strani dolgega zahtevnega besedila). Nato so dijaki ocenje-
vali uporabnost strategij za pisanje povzetka tega dve strani dolgega be-
sedila. Slovenski dijaki v povprečju manj zaznavajo uporabnost učinko-
vitih strategij povzemanja besedila kot njihovi vrstniki v ostalih drža-
vah OECD. V Sloveniji lahko petino variabilnosti v bralnih dosežkih na
PISA 2009 pojasnimo z zaznano uporabnostjo strategij povzemanja be-
sedila. Eno enoto višje vrednosti omenjenega indeksa so povezane z za
39,7 točk višjimi dosežki na lestvici bralnih dosežkov.
Učne strategije memoriranja (dobesedna zapomnitev naučenega,
učenje podrobnosti, učenje na pamet) so pri slovenskih dijakih prisotne
v podobni meri, kot je to povprečje v državah OECD. Rezultati pa kaže-
jo, da uspešnejši učenci uporabljajo manj strategij memoriranja naučene-
ga kot njihovi učno manj uspešni vrstniki.
Slovenski dijaki v nekoliko višji meri uporabljajo strategije elabora-
cije učnega gradiva, tj. povezovanja novega učnega gradiva z že znanim
in drugimi šolskimi predmeti ter strategije iskanja uporabnosti novo na-
učene snovi, kot njihovi vrstniki v državah OECD. Strategije elaboraci-
je so sicer pozitivno povezane z bralnimi dosežki, vendar je ta poveza-
nost zanemarljiva.
Uspešnejši dijaki tudi v večji meri uporabljajo kontrolne učne stra-
tegije. Te označujejo zavedanje dijakov, katerih pojmov kljub prebrane-
mu še vedno ne razumejo; gre tudi za to, ali se dijaki prepričajo, da si res
zapomnijo bistvene informacije iz besedila, in ali iščejo dodatne infor-
macije, da bi pojasnili tisto, česar ne razumejo dobro. V povprečju so eno
enoto višje vrednosti omenjenega indeksa povezane z za 24 točk višjimi
dosežki na lestvici bralnih dosežkov.
Z bralnimi dosežki se torej pozitivno povezujejo predvsem metako-
gnitivne strategije branja ter kontrolne učne strategije. Vendar so učne
strategije kontekstno specifične: učenec lahko učinkovito uporablja te
strategije, če prepozna, katera strategija je v neki učni situaciji najboljša.
Fleksibilno mora torej izbirati posamezne strategije glede na značilno-
sti učne situacije. Tudi učitelji lahko pripomorejo k ozaveščanju o upo-
rabnosti učinkovitih učnih strategij pri posameznih predmetih. Pripo-
ročljive so učne ure (npr. na začetku šolskega leta), ki bi bile posvečene
