Page 112 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 112
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
tev. Če povzamemo,vidimo bistvo teh motivacijskih strategij za branje v
okrepitvi socialne dimenzije branja in pozitivni podkrepitvi branja zno-
traj vrstniške skupine.
V primerjavi s povprečjem držav OECD je pri slovenskih 15-letni-
kih manj prisotno branje leposlovja in drugega bralnega gradiva razen
stripov, čeprav ravno ti dijaki dosegajo najvišje bralne dosežke. Prevla-
duje kombinacija bralnih gradiv, kot so revije, knjige, ki niso leposlovje,
in časopisi. Pred učitelji je pomemben izziv, kako podpirati raznovrstno
bralno gradivo, saj so bralci, ki se pri branju srečujejo z različnimi slogi
pisanja, bralno bolj kompetentni kot njihovi vrstniki, ki so v večji meri
omejeni v svojih bralnih navadah. Prav tako branje daljših in komple-
ksnejših besedil vodi v boljšo bralno kompetentnost. Vsekakor je potreb-
no v večji meri spodbujati učenje s pomočjo učbenikov (učenci in dija-
ki so pogosto navajeni le na učenje iz zapiskov v zvezku), prav tako je po-
membno, da učitelji različnih predmetov skušajo spodbuditi dijake, da
občasno preberejo kak zanimiv in aktualen članek ali knjigo s področja
poučevane snovi. Okrepiti je potrebno seminarsko delo, ki pa se ne sme
izroditi v dobesedno prepisovanje spletnih strani in odlomkov iz knjig.
Pomembno je, da dijak podaja lastno refleksijo prebranega ter pri samo-
stojnem branju nekega teksta uporablja vnaprej določene postopke ana-
lize in interpretacije prebranega.
Z večjo pogostostjo ukvarjanja z različnimi bralnimi dejavnostmi
na spletu (branje elektronske pošte, udeležba v spletnih klepetalnicah,
branje novic po spletu, uporaba slovarjev in enciklopedij na spletu, ude-
ležba v skupinskih diskusijah na spletu, iskanje informacij po spletu) v
splošnem narašča tudi bralni dosežek. Uporabo računalniške tehnologi-
je, ki je v zadnjem desetletju dosegla izjemno ekspanzijo in prišla v tako
rekoč vsak dom, ne gre zanemariti tudi v šolskem okolju. Rezultati razi-
skave PISA 2009 dokazujejo, da se ukvarjanje z elektronskimi gradivi in
drugimi bralnimi dejavnostmi na spletu izraža tudi v večji kompeten-
tnosti branja tradicionalnih tiskanih gradiv. Iskanje informacij o učni
snovi na spletu, uporaba elektronske pošte v komunikaciji med učenci
in učiteljem, ustvarjanje in uporaba e-učilnic, uporaba elektronskih uč-
benikov, reševanje spletnih učnih nalog (primer Vesele šole na spletu)
itn. so torej učne dejavnosti, ki bodo v prihodnosti tako rekoč neizo-
gibne. To ne pomeni grožnje tradicionalnimi tiskanim virom, ampak
možnost uspešne kombinacije obeh. Tiskani viri (npr. učbeniki) so sicer
morda bolj poglobljeni, celoviti in verodostojni kot spletni viri, ne zmo-
rejo pa tako hitro slediti spremembam in dopolnitvam v znanju ter no-
vim znanstvenim odkritjem, prav tako so spletni viri tudi s finančnega
tev. Če povzamemo,vidimo bistvo teh motivacijskih strategij za branje v
okrepitvi socialne dimenzije branja in pozitivni podkrepitvi branja zno-
traj vrstniške skupine.
V primerjavi s povprečjem držav OECD je pri slovenskih 15-letni-
kih manj prisotno branje leposlovja in drugega bralnega gradiva razen
stripov, čeprav ravno ti dijaki dosegajo najvišje bralne dosežke. Prevla-
duje kombinacija bralnih gradiv, kot so revije, knjige, ki niso leposlovje,
in časopisi. Pred učitelji je pomemben izziv, kako podpirati raznovrstno
bralno gradivo, saj so bralci, ki se pri branju srečujejo z različnimi slogi
pisanja, bralno bolj kompetentni kot njihovi vrstniki, ki so v večji meri
omejeni v svojih bralnih navadah. Prav tako branje daljših in komple-
ksnejših besedil vodi v boljšo bralno kompetentnost. Vsekakor je potreb-
no v večji meri spodbujati učenje s pomočjo učbenikov (učenci in dija-
ki so pogosto navajeni le na učenje iz zapiskov v zvezku), prav tako je po-
membno, da učitelji različnih predmetov skušajo spodbuditi dijake, da
občasno preberejo kak zanimiv in aktualen članek ali knjigo s področja
poučevane snovi. Okrepiti je potrebno seminarsko delo, ki pa se ne sme
izroditi v dobesedno prepisovanje spletnih strani in odlomkov iz knjig.
Pomembno je, da dijak podaja lastno refleksijo prebranega ter pri samo-
stojnem branju nekega teksta uporablja vnaprej določene postopke ana-
lize in interpretacije prebranega.
Z večjo pogostostjo ukvarjanja z različnimi bralnimi dejavnostmi
na spletu (branje elektronske pošte, udeležba v spletnih klepetalnicah,
branje novic po spletu, uporaba slovarjev in enciklopedij na spletu, ude-
ležba v skupinskih diskusijah na spletu, iskanje informacij po spletu) v
splošnem narašča tudi bralni dosežek. Uporabo računalniške tehnologi-
je, ki je v zadnjem desetletju dosegla izjemno ekspanzijo in prišla v tako
rekoč vsak dom, ne gre zanemariti tudi v šolskem okolju. Rezultati razi-
skave PISA 2009 dokazujejo, da se ukvarjanje z elektronskimi gradivi in
drugimi bralnimi dejavnostmi na spletu izraža tudi v večji kompeten-
tnosti branja tradicionalnih tiskanih gradiv. Iskanje informacij o učni
snovi na spletu, uporaba elektronske pošte v komunikaciji med učenci
in učiteljem, ustvarjanje in uporaba e-učilnic, uporaba elektronskih uč-
benikov, reševanje spletnih učnih nalog (primer Vesele šole na spletu)
itn. so torej učne dejavnosti, ki bodo v prihodnosti tako rekoč neizo-
gibne. To ne pomeni grožnje tradicionalnimi tiskanim virom, ampak
možnost uspešne kombinacije obeh. Tiskani viri (npr. učbeniki) so sicer
morda bolj poglobljeni, celoviti in verodostojni kot spletni viri, ne zmo-
rejo pa tako hitro slediti spremembam in dopolnitvam v znanju ter no-
vim znanstvenim odkritjem, prav tako so spletni viri tudi s finančnega
