Page 116 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 116
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
učenju učenja pri različnih predmetih: katere učne strategije so uporab-
ne pri učenju in poglobljenem branju in razumevanju določenih učnih
vsebin (npr. dejavnosti pred, med in po branju besedila), kako pristopi-
ti k jasnemu povzemanju bistvenih idej npr. poglavja v učbeniku. Kon-
kretne vaje učenja učenja ter diskusije o tej izkušnji lahko učenca vodijo
tudi v boljše ozaveščanje lastnega učnega procesa, samousmerjanje (uče-
nec se npr. začne zavedati, da mora prilagoditi hitrost branja glede na po-
znanost ali kompleksnost snovi, ponovno preleteti določene dele besedi-
la, ki so manj jasni) in samovrednotenje učnih dosežkov glede na merila,
ki jih postavlja učenec sam ali učitelj.
Zaznano učno okolje
Stališča dijakov do šole in pouka so v raziskavi PISA 2009 opredelje-
na z naslednjimi področji in pripadajočimi indeksi:
- splošno stališče do šole,
- zaznana disciplina pri pouku slovenščine,
- zaznana učiteljeva spodbuda dijakov k aktivni udeležbi pri bralnih ak-
tivnostih ter
- dijakov zaznani pozitivni odnos s strani učiteljev
Splošno stališče do šole vsebuje trditve o vlogi šole pri pripravi na
odraslo življenje po končani šoli, pridobivanju samozavesti in učenju
stvari, ki so koristne pri opravljanju poklica. V splošnem lahko zaključi-
mo, da je stališče slovenskih dijakov do šole dokaj pozitivno in ne odsto-
pa bistveno od povprečja stališč dijakov iz držav OECD.
Slovenski dijaki v povprečju zaznavajo slabšo disciplino pri pouku
slovenščine kot v povprečju pri pouku materinščine njihovi vrstniki v
državah OECD. Eno enoto višje vrednosti indeksa predstavljajo 17,9
točk več na testu bralne pismenosti. Slovenski dijaki, ki so na testu bra-
nja dosegli boljše rezultate, pri pouku slovenščine zaznavajo manj disci-
plinskih težav kot njihovi manj uspešni vrstniki.
Zaznane učiteljeve spodbude pri bralnih aktivnostih se nanašajo na
zaznano spodbujanje učiteljev pri pouku slovenščine (zahteva, da poja-
snijo pomen besedila, dijakom da dovolj časa, da razmislijo o odgovoru,
priporoči v branje knjigo ali avtorja itd.), kot to zaznavajo dijaki. V pov-
prečju 68 % dijakov poroča o tem, da jih učitelji spodbujajo k boljšemu
razumevanju besedila, in tudi odstotek tistih, ki menijo, da jim da učitelj
dovolj časa za razmislek o odgovorih, je dokaj visok (62 %). V povprečju
kar 65 % slovenskih dijakov poroča tudi o tem, da jih učitelji spodbujajo
k izražanju svojega mnjena, kar je 10 % več, kot je bilo to ugotovljeno na
povprečni ravni držav OECD. Slovenski dijaki pa tudi v primerjavi z vr-
učenju učenja pri različnih predmetih: katere učne strategije so uporab-
ne pri učenju in poglobljenem branju in razumevanju določenih učnih
vsebin (npr. dejavnosti pred, med in po branju besedila), kako pristopi-
ti k jasnemu povzemanju bistvenih idej npr. poglavja v učbeniku. Kon-
kretne vaje učenja učenja ter diskusije o tej izkušnji lahko učenca vodijo
tudi v boljše ozaveščanje lastnega učnega procesa, samousmerjanje (uče-
nec se npr. začne zavedati, da mora prilagoditi hitrost branja glede na po-
znanost ali kompleksnost snovi, ponovno preleteti določene dele besedi-
la, ki so manj jasni) in samovrednotenje učnih dosežkov glede na merila,
ki jih postavlja učenec sam ali učitelj.
Zaznano učno okolje
Stališča dijakov do šole in pouka so v raziskavi PISA 2009 opredelje-
na z naslednjimi področji in pripadajočimi indeksi:
- splošno stališče do šole,
- zaznana disciplina pri pouku slovenščine,
- zaznana učiteljeva spodbuda dijakov k aktivni udeležbi pri bralnih ak-
tivnostih ter
- dijakov zaznani pozitivni odnos s strani učiteljev
Splošno stališče do šole vsebuje trditve o vlogi šole pri pripravi na
odraslo življenje po končani šoli, pridobivanju samozavesti in učenju
stvari, ki so koristne pri opravljanju poklica. V splošnem lahko zaključi-
mo, da je stališče slovenskih dijakov do šole dokaj pozitivno in ne odsto-
pa bistveno od povprečja stališč dijakov iz držav OECD.
Slovenski dijaki v povprečju zaznavajo slabšo disciplino pri pouku
slovenščine kot v povprečju pri pouku materinščine njihovi vrstniki v
državah OECD. Eno enoto višje vrednosti indeksa predstavljajo 17,9
točk več na testu bralne pismenosti. Slovenski dijaki, ki so na testu bra-
nja dosegli boljše rezultate, pri pouku slovenščine zaznavajo manj disci-
plinskih težav kot njihovi manj uspešni vrstniki.
Zaznane učiteljeve spodbude pri bralnih aktivnostih se nanašajo na
zaznano spodbujanje učiteljev pri pouku slovenščine (zahteva, da poja-
snijo pomen besedila, dijakom da dovolj časa, da razmislijo o odgovoru,
priporoči v branje knjigo ali avtorja itd.), kot to zaznavajo dijaki. V pov-
prečju 68 % dijakov poroča o tem, da jih učitelji spodbujajo k boljšemu
razumevanju besedila, in tudi odstotek tistih, ki menijo, da jim da učitelj
dovolj časa za razmislek o odgovorih, je dokaj visok (62 %). V povprečju
kar 65 % slovenskih dijakov poroča tudi o tem, da jih učitelji spodbujajo
k izražanju svojega mnjena, kar je 10 % več, kot je bilo to ugotovljeno na
povprečni ravni držav OECD. Slovenski dijaki pa tudi v primerjavi z vr-
