Page 121 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 121
zetek
Besedilo monografije se osredotoča na analizo motivacijskih, uč-
nih in socialnih dejavnikov bralne pismenosti v raziskavi PISA
2009. Omenjene dejavnike so v raziskavi PISA 2009 ugotavljali s pomo-
čjo Vprašalnika za dijake in dijakinje.
Avtorice v prvem delu monografije prikažejo splošen oris raziska-
ve PISA 2009 in dosežkov na mednarodni ravni ter v Sloveniji. Podrob-
no so prikazani cikli raziskave PISA in področja merjenja, populacija v
raziskavi in vzorec merjenja v Sloveniji, uporabljeni merski pripomočki,
ponazorjeni so tudi tipi vprašanj v nalogah s področja bralne pismenosti
ter orisani bralni dosežki. V nadaljevanju so opisani in razloženi rezul-
tati statističnih analiz PISA 2009 na področju bralnih aktivnosti, moti-
vacije za branje, učnih strategij ter značilnosti učnega okolja, ki temeljijo
na že opravljenih analizah PISA 2009, predstavljenih v štirih publikaci-
jah »PISA 2009 Results«.
V naslednjem poglavju sledijo sekundarne analize rezultatov. Avto-
rice so ugotavljale povezanost nekaterih individualnih in socialnih zna-
čilnosti slovenskih dijakov z njihovo bralno pismenostjo. Iz originalne
baze podatkov so v obravnavan vzorec vključile dijake prvih letnikov šti-
rih srednješolskih izobraževalnih programov (n = 4250). Pri analizi po-
vezav med napovedniki in dosežkom so bili uporabljeni dvonivojski li-
nearni modeli. Približno 52 % skupne variance dosežkov dijakov so av-
torice pojasnile z razlikami med izobraževalnimi programi, približno 3
% z razlikami med šolami znotraj izobraževalnih programov in pribli-
žno 8 % z razlikami med dijaki znotraj šol. Med slednjimi napovedniki
so tisti, ki so pozitivno napovedovali bralne dosežke, naslednji: spol (de-
Besedilo monografije se osredotoča na analizo motivacijskih, uč-
nih in socialnih dejavnikov bralne pismenosti v raziskavi PISA
2009. Omenjene dejavnike so v raziskavi PISA 2009 ugotavljali s pomo-
čjo Vprašalnika za dijake in dijakinje.
Avtorice v prvem delu monografije prikažejo splošen oris raziska-
ve PISA 2009 in dosežkov na mednarodni ravni ter v Sloveniji. Podrob-
no so prikazani cikli raziskave PISA in področja merjenja, populacija v
raziskavi in vzorec merjenja v Sloveniji, uporabljeni merski pripomočki,
ponazorjeni so tudi tipi vprašanj v nalogah s področja bralne pismenosti
ter orisani bralni dosežki. V nadaljevanju so opisani in razloženi rezul-
tati statističnih analiz PISA 2009 na področju bralnih aktivnosti, moti-
vacije za branje, učnih strategij ter značilnosti učnega okolja, ki temeljijo
na že opravljenih analizah PISA 2009, predstavljenih v štirih publikaci-
jah »PISA 2009 Results«.
V naslednjem poglavju sledijo sekundarne analize rezultatov. Avto-
rice so ugotavljale povezanost nekaterih individualnih in socialnih zna-
čilnosti slovenskih dijakov z njihovo bralno pismenostjo. Iz originalne
baze podatkov so v obravnavan vzorec vključile dijake prvih letnikov šti-
rih srednješolskih izobraževalnih programov (n = 4250). Pri analizi po-
vezav med napovedniki in dosežkom so bili uporabljeni dvonivojski li-
nearni modeli. Približno 52 % skupne variance dosežkov dijakov so av-
torice pojasnile z razlikami med izobraževalnimi programi, približno 3
% z razlikami med šolami znotraj izobraževalnih programov in pribli-
žno 8 % z razlikami med dijaki znotraj šol. Med slednjimi napovedniki
so tisti, ki so pozitivno napovedovali bralne dosežke, naslednji: spol (de-
