Page 110 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 110
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
no besedilo, različne zvrsti proze), bralnega procesa (izkazovanje sposob-
nosti pridobivanja informacij, oblikovanja splošnega razumevanja bese-
dila, interpretacije besedila, uporabe informacij iz besedila idr.) in bral-
nih situacij (priprava in uporaba različnih besedil, npr. romanov, oseb-
nih pisem, uradnih dokumentov idr.).
V raziskavi PISA 2009 je sodelovalo približno 470 000 učenk in
učencev iz 65 držav.
Slovenski vzorec v raziskavi PISA 2009 je skupaj z dodatnimi dijaki
iz 1. letnikov obsegal 7764 dijakov iz vseh srednjih šol in gimnazij ter 46
učencev iz 24 osnovnih šol. Povprečni bralni dosežek slovenskih 15-le-
tnikov (483 točk) je pod mednarodnim povprečjem, nižji tako od pov-
prečja držav OECD (494 točk) kot povprečja držav Evropske unije (489
točk). V raziskavi PISA 2009 je bil uporabljen tudi Vprašalnik za učenke
in učence (OŠ) oz. Vprašalnik za dijakinje in dijake (SŠ). Z njegovo po-
močjo ugotavljamo ozadje dosežka učenca (dijaka) na testu znanja. Po-
dročja merjenja v omenjenem vprašalniku so bila naslednja: osnovne la-
stnosti dijaka/učenca, družinsko ozadje, bralne aktivnosti zunaj šole, čas
za učenje, šola in učitelji, pouk slovenščine, knjižnice, strategije branja in
razumevanja besedil, uporaba IKT v šoli in doma, izobraževanje do se-
daj in načrti za v prihodnje.
V nadaljevanju povzemamo rezultate dijakov na področju bral-
nih aktivnosti, metakognitivnih in učnih strategij ter zaznanega učne-
ga okolja v povezavi z bralnimi dosežki v raziskavi PISA 2009. Izsledke
tudi umeščamo v širši kontekst spodbujanja in opore pri razvijanju bolj-
še bralne pismenosti slovenskih učencev in dijakov.
Bralne aktivnosti (bralne navade in motivacija)
V raziskavi PISA 2009 so bralne aktivnosti ugotavljali na petih po-
dročjih: a) branje za zabavo, b) uživanje v branju, c) različnost bralnega
gradiva, č) različnost on-line bralnega gradiva, d) branje za šolo.
V primerjavi s povprečnim dijakom OECD povprečni slovenski di-
jak manj uživa v branju, pogosteje obiskuje knjižnico, nekoliko manj po-
gosto interpretira literarne tekste in uporablja tekste z grafičnimi prika-
zi, pogosteje uporablja računalnik doma za šolsko delo ter pogosteje bere
na spletu.
Pogostnost in količina časa branja v prostem času v Sloveniji pojasni
17,4 % variance v bralnih dosežkih. Razlika v bralnih dosežkih je večja
med dijaki, ki vsaj nekaj minut na dan posvetijo branju za zabavo in di-
jaki, ki ne berejo za zabavo, kot pa razlika v bralnih dosežkih med skupi-
nami dijakov glede na stopnjevan čas branja. Več branja v prostem času
no besedilo, različne zvrsti proze), bralnega procesa (izkazovanje sposob-
nosti pridobivanja informacij, oblikovanja splošnega razumevanja bese-
dila, interpretacije besedila, uporabe informacij iz besedila idr.) in bral-
nih situacij (priprava in uporaba različnih besedil, npr. romanov, oseb-
nih pisem, uradnih dokumentov idr.).
V raziskavi PISA 2009 je sodelovalo približno 470 000 učenk in
učencev iz 65 držav.
Slovenski vzorec v raziskavi PISA 2009 je skupaj z dodatnimi dijaki
iz 1. letnikov obsegal 7764 dijakov iz vseh srednjih šol in gimnazij ter 46
učencev iz 24 osnovnih šol. Povprečni bralni dosežek slovenskih 15-le-
tnikov (483 točk) je pod mednarodnim povprečjem, nižji tako od pov-
prečja držav OECD (494 točk) kot povprečja držav Evropske unije (489
točk). V raziskavi PISA 2009 je bil uporabljen tudi Vprašalnik za učenke
in učence (OŠ) oz. Vprašalnik za dijakinje in dijake (SŠ). Z njegovo po-
močjo ugotavljamo ozadje dosežka učenca (dijaka) na testu znanja. Po-
dročja merjenja v omenjenem vprašalniku so bila naslednja: osnovne la-
stnosti dijaka/učenca, družinsko ozadje, bralne aktivnosti zunaj šole, čas
za učenje, šola in učitelji, pouk slovenščine, knjižnice, strategije branja in
razumevanja besedil, uporaba IKT v šoli in doma, izobraževanje do se-
daj in načrti za v prihodnje.
V nadaljevanju povzemamo rezultate dijakov na področju bral-
nih aktivnosti, metakognitivnih in učnih strategij ter zaznanega učne-
ga okolja v povezavi z bralnimi dosežki v raziskavi PISA 2009. Izsledke
tudi umeščamo v širši kontekst spodbujanja in opore pri razvijanju bolj-
še bralne pismenosti slovenskih učencev in dijakov.
Bralne aktivnosti (bralne navade in motivacija)
V raziskavi PISA 2009 so bralne aktivnosti ugotavljali na petih po-
dročjih: a) branje za zabavo, b) uživanje v branju, c) različnost bralnega
gradiva, č) različnost on-line bralnega gradiva, d) branje za šolo.
V primerjavi s povprečnim dijakom OECD povprečni slovenski di-
jak manj uživa v branju, pogosteje obiskuje knjižnico, nekoliko manj po-
gosto interpretira literarne tekste in uporablja tekste z grafičnimi prika-
zi, pogosteje uporablja računalnik doma za šolsko delo ter pogosteje bere
na spletu.
Pogostnost in količina časa branja v prostem času v Sloveniji pojasni
17,4 % variance v bralnih dosežkih. Razlika v bralnih dosežkih je večja
med dijaki, ki vsaj nekaj minut na dan posvetijo branju za zabavo in di-
jaki, ki ne berejo za zabavo, kot pa razlika v bralnih dosežkih med skupi-
nami dijakov glede na stopnjevan čas branja. Več branja v prostem času
