Page 48 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 48
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
dobna teorija govori pretežno o treh vrstah možnega odnosa do sveta:
nameč o (čutno-)estetskem, izkustvenem in spoznavnem zadržanju. Iser,
ki estetsko pojmuje kot performativno reprezentacijo, to zadržanje, de-
nimo, ločuje od preostalih dveh naštetih.38 Janko Kos, po drugi strani,
govori o estetski, spoznavni in etično-moralni funkciji v literarnem delu,
a v strukturi literarnega dela razločuje primernejšo trojico, ki deloma zr-
cali opredelitev funkcij pri Mukařovskem, tako da bi upoštevaje struk-
turo literarnega dela lahko izdvojili estetsko, »praktično« in racionalno
ali »teoretsko« zadržanje.39 Vsaj o naštetih zadržanjih je najbrž mogoče
reči, da tvorijo samostojna izkustva realnosti, zlasti če upoštevamo, da o
njih najpogosteje govori tudi Mukařovský v zvezi s funkcijami.40
Ideološka funkcija v tem okviru ni niti nekaj, kar bi že vnaprej pod-
lagalo strukturo literarnega dela, niti funkcija, ki bi docela zavzela oziro-
ma se nanašala na sklenjeno izkustvo realnosti, marveč je nesamostojna
funkcija, kar omogoča soobstajanje potencialnosti ideologije in estetske-
ga v umetniškem delu.41 To potrjujeta tako Jauß s priznanjem, da estet-
sko izkustvo ob brezdistančnem uživanju objekta lahko podleže nevar-
nostim ideološkega zavzetja,42 kot Therborn, ko zatrjuje, da so estetska,
filozofska, znanstvena in druge prakse zmožne delovati ideološko, če-
prav obenem implicirajo prekinitev z okoliškimi ideologijami.43 Vseka-
kor pa je šele z diferenciacijo ideološke funkcije možno pokazati na do-
ločnejše ideološke vplive v literarnem delu, ne da bi pri tem vnaprej pred-
postavljali rušenje estetskega izkustva. Kajti če funkcija obstaja v odnosu
do subjekta ali do izkustva resničnosti, potem ne more biti odvisna le od
vsebnosti strukturnih prvin, saj estetska funkcija, denimo, lahko nasto-
pa tudi zunaj umetnosti, in obratno, v umetniškem delu nastopajo dru-
ge funkcije, na primer, ideološka; v tem primeru pa bo realizacija funk-
cije kajpak odvisna od vzajemnega součinkovanja strukture in recepcije.
38 Iser, The fictive, 298–299; Wolfgang Iser in Huimin Jin, Literatura kot dejanje prestopanja meje: inter-
vju-pogovor s profesorjem dr. Wolfgangom Iserjem, Primerjalna književnost 25, št. 2 (2002), 84.
39 Janko Kos, Morfologija literarnega dela (Ljubljana: Državna založba Slovenije; Slovenska akademi-
ja znanosti in umetnosti, 1981), 21, 66.. Vredno je opozoriti, da je Kos sprva tudi na ravni formalne
strukture še govoril o etični plasti literarnega dela, gl. npr. Literatura, 77–78, 80. Šele kasneje, kot je
razvidno v Morfologiji literarnega dela, jo je nadomestil s pojmom idejno-racionalna plast.
40 Mukařovský, Estetske razprave, 160–163.
41 Erjavec, Ideologija, 43–44.
42 Jauß, Estetsko, 102.
43 Therborn, Ideologija moči, 17.
dobna teorija govori pretežno o treh vrstah možnega odnosa do sveta:
nameč o (čutno-)estetskem, izkustvenem in spoznavnem zadržanju. Iser,
ki estetsko pojmuje kot performativno reprezentacijo, to zadržanje, de-
nimo, ločuje od preostalih dveh naštetih.38 Janko Kos, po drugi strani,
govori o estetski, spoznavni in etično-moralni funkciji v literarnem delu,
a v strukturi literarnega dela razločuje primernejšo trojico, ki deloma zr-
cali opredelitev funkcij pri Mukařovskem, tako da bi upoštevaje struk-
turo literarnega dela lahko izdvojili estetsko, »praktično« in racionalno
ali »teoretsko« zadržanje.39 Vsaj o naštetih zadržanjih je najbrž mogoče
reči, da tvorijo samostojna izkustva realnosti, zlasti če upoštevamo, da o
njih najpogosteje govori tudi Mukařovský v zvezi s funkcijami.40
Ideološka funkcija v tem okviru ni niti nekaj, kar bi že vnaprej pod-
lagalo strukturo literarnega dela, niti funkcija, ki bi docela zavzela oziro-
ma se nanašala na sklenjeno izkustvo realnosti, marveč je nesamostojna
funkcija, kar omogoča soobstajanje potencialnosti ideologije in estetske-
ga v umetniškem delu.41 To potrjujeta tako Jauß s priznanjem, da estet-
sko izkustvo ob brezdistančnem uživanju objekta lahko podleže nevar-
nostim ideološkega zavzetja,42 kot Therborn, ko zatrjuje, da so estetska,
filozofska, znanstvena in druge prakse zmožne delovati ideološko, če-
prav obenem implicirajo prekinitev z okoliškimi ideologijami.43 Vseka-
kor pa je šele z diferenciacijo ideološke funkcije možno pokazati na do-
ločnejše ideološke vplive v literarnem delu, ne da bi pri tem vnaprej pred-
postavljali rušenje estetskega izkustva. Kajti če funkcija obstaja v odnosu
do subjekta ali do izkustva resničnosti, potem ne more biti odvisna le od
vsebnosti strukturnih prvin, saj estetska funkcija, denimo, lahko nasto-
pa tudi zunaj umetnosti, in obratno, v umetniškem delu nastopajo dru-
ge funkcije, na primer, ideološka; v tem primeru pa bo realizacija funk-
cije kajpak odvisna od vzajemnega součinkovanja strukture in recepcije.
38 Iser, The fictive, 298–299; Wolfgang Iser in Huimin Jin, Literatura kot dejanje prestopanja meje: inter-
vju-pogovor s profesorjem dr. Wolfgangom Iserjem, Primerjalna književnost 25, št. 2 (2002), 84.
39 Janko Kos, Morfologija literarnega dela (Ljubljana: Državna založba Slovenije; Slovenska akademi-
ja znanosti in umetnosti, 1981), 21, 66.. Vredno je opozoriti, da je Kos sprva tudi na ravni formalne
strukture še govoril o etični plasti literarnega dela, gl. npr. Literatura, 77–78, 80. Šele kasneje, kot je
razvidno v Morfologiji literarnega dela, jo je nadomestil s pojmom idejno-racionalna plast.
40 Mukařovský, Estetske razprave, 160–163.
41 Erjavec, Ideologija, 43–44.
42 Jauß, Estetsko, 102.
43 Therborn, Ideologija moči, 17.
