Page 236 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 236
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
drugih aparatov nacionalne interpelacije že zgodaj, v sedemdesetih letih,
pokaža hkratna težnja k posplošitvi in s tem k odmiku od enoznačnega
pisanja in branja, ki bi podpiralo nacionalno identifikacijo. Pravzaprav
bi bilo mogoče ugotavljati, da celo pri Atwoodovi, ki jo kanadski lite-
rarni zgodovinarji pogosto označujejo kot skrajno nacionalistko, obsta-
ja nespregledljiva razlika med njenimi literarnimi stvaritvami in metali-
terarnimi izjavami, iz česar je možno sklepati, da je možnost kulturnega
nacionalizma, ki se je izrazil tudi in še zlasti v literarnem kritištvu in v li-
terarni zgodovini v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, razbre-
menila potrebo, da nacionalno interpelacijo nase prevzema leposlovje.
Sodobna kanadska poezija je torej – kot smo videli pri Newlovu – ti-
pične tematske sklope, značilne za kanadsko nacionalno identifikacijo,
prenesla na raven retoričnih figur in »metaforičnega mišljenja«, še po-
sebej s simbolizacijo in/ali alegorizacijo (v kolikor tudi eksemplaričnost
razumemo kot izraz teh dveh retoričnih postopkov). V jeziku kognitivne
lingvistike bi lahko rekli, da so »nacionalne« podobe prenesene z rav-
ni tematike v rabo t. i. konceptualnih metafor. Toda nekaj podobnega je
že desetletja pred kognitivno lingvistiko izražal Frye, ko je opozarjal, da
»zrela«, tj. nacionalno in estetsko neobremenjena literatura družbene
principe in način razmišljanja prenaša v metaforični princip, torej na ra-
ven metaforičnega, konceptualnega mišljenja.
drugih aparatov nacionalne interpelacije že zgodaj, v sedemdesetih letih,
pokaža hkratna težnja k posplošitvi in s tem k odmiku od enoznačnega
pisanja in branja, ki bi podpiralo nacionalno identifikacijo. Pravzaprav
bi bilo mogoče ugotavljati, da celo pri Atwoodovi, ki jo kanadski lite-
rarni zgodovinarji pogosto označujejo kot skrajno nacionalistko, obsta-
ja nespregledljiva razlika med njenimi literarnimi stvaritvami in metali-
terarnimi izjavami, iz česar je možno sklepati, da je možnost kulturnega
nacionalizma, ki se je izrazil tudi in še zlasti v literarnem kritištvu in v li-
terarni zgodovini v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, razbre-
menila potrebo, da nacionalno interpelacijo nase prevzema leposlovje.
Sodobna kanadska poezija je torej – kot smo videli pri Newlovu – ti-
pične tematske sklope, značilne za kanadsko nacionalno identifikacijo,
prenesla na raven retoričnih figur in »metaforičnega mišljenja«, še po-
sebej s simbolizacijo in/ali alegorizacijo (v kolikor tudi eksemplaričnost
razumemo kot izraz teh dveh retoričnih postopkov). V jeziku kognitivne
lingvistike bi lahko rekli, da so »nacionalne« podobe prenesene z rav-
ni tematike v rabo t. i. konceptualnih metafor. Toda nekaj podobnega je
že desetletja pred kognitivno lingvistiko izražal Frye, ko je opozarjal, da
»zrela«, tj. nacionalno in estetsko neobremenjena literatura družbene
principe in način razmišljanja prenaša v metaforični princip, torej na ra-
ven metaforičnega, konceptualnega mišljenja.
