Page 232 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 232
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
though you love that land more,
you will go where they take you.
Ne pomaga če rečeš,
raje umrem takoj
kot da pridem v tisti kraj –
čeprav to deželo bolj ljubiš,
boš šel tja kamor te odpeljejo.
Apology for absence, 64, v. 19–23.
Ideja staroselcev o popolni svobodi, ki ji je zaprtost nekaj nepojmlji-
vega, je tako že s formo prenesena na dvoumnejšo raven. A odprtost sve-
ta, v katerem staroselci prebivajo, se ne le na formalni, ampak tudi na
motivni in tematski ravni povezuje z drugimi, med seboj povezanimi
podobami: podobo »roba stisnjene prerije«, kjer reka »nepretrgano
teče stran« v prvi pesmi,181 primerjave brezmejnosti (»brezrobnosti«)
prerije z okroglo zemljo, katere neomejenost v tretji pesmi lirski subjekt
nato zanika182 – in slednjič v zadnji pesmi cikla s podobo mesta, v kate-
rem posamezniki pogledujejo mimo robov in s tem mimo meja, ki jim
jih predstavlja fizična prezenca drugih ljudi, v katerem pa jim »betonski
horizont« – pravzaprav dejanski, »konkretni«, ker se Newlove poigra
z dvoumnostjo besede »concrete« – enako dokončno zapira pogled.183
Tako na ravni formalnih, retoričnih postopkov kot na semantični
ravni imamo torej opravka z napetostjo, ki ji kljub zadnji, navidez deter-
minirajoči pesmi, ni mogoče najti enoznačne razrešitve. V okviru te na-
petosti, ki kanadsko zgodovino in pokrajino jemlje kot eksempel za člo-
veško stanje, pa je problematika identifikacije kljub »kanadski« motivi-
ki sekundarna – in v mnoštvu nasprotujočih si pomenov, ki jih dobiva-
jo motivi prerije, Indijancev in mesta, je kakršen koli poizkus poenotu-
jočega branja mita ali zgodovine otežen, če ne nemogoč. Takšna, lahko
bi ji rekli eksistencialna, eksemplaričnost je za zrelega Newlova značil-
na. Toposa prerije in Indijancev se v poznih zbirkah postopoma umika-
ta. Reprezentacije Indijancev neposredno kažejo na razkroj stereotipov
o staroselcih, tako da je mit zlate dobe – kot v pesmi Like a River (Ka-
kor reka) iz zbirke Lies (1972) – v najboljšem primeru prikazan kot no-
stalgična, za vselej izgubljena preteklost, in namesto prikrivanja kot raz-
krivanje nasilnih hierarhičnih odnosov belcev v razmerju do staroselcev:
181 Newlove, Apology for absence, 61, v. 15–17.
182 Isto, 62–63.
183 Isto, 65.
though you love that land more,
you will go where they take you.
Ne pomaga če rečeš,
raje umrem takoj
kot da pridem v tisti kraj –
čeprav to deželo bolj ljubiš,
boš šel tja kamor te odpeljejo.
Apology for absence, 64, v. 19–23.
Ideja staroselcev o popolni svobodi, ki ji je zaprtost nekaj nepojmlji-
vega, je tako že s formo prenesena na dvoumnejšo raven. A odprtost sve-
ta, v katerem staroselci prebivajo, se ne le na formalni, ampak tudi na
motivni in tematski ravni povezuje z drugimi, med seboj povezanimi
podobami: podobo »roba stisnjene prerije«, kjer reka »nepretrgano
teče stran« v prvi pesmi,181 primerjave brezmejnosti (»brezrobnosti«)
prerije z okroglo zemljo, katere neomejenost v tretji pesmi lirski subjekt
nato zanika182 – in slednjič v zadnji pesmi cikla s podobo mesta, v kate-
rem posamezniki pogledujejo mimo robov in s tem mimo meja, ki jim
jih predstavlja fizična prezenca drugih ljudi, v katerem pa jim »betonski
horizont« – pravzaprav dejanski, »konkretni«, ker se Newlove poigra
z dvoumnostjo besede »concrete« – enako dokončno zapira pogled.183
Tako na ravni formalnih, retoričnih postopkov kot na semantični
ravni imamo torej opravka z napetostjo, ki ji kljub zadnji, navidez deter-
minirajoči pesmi, ni mogoče najti enoznačne razrešitve. V okviru te na-
petosti, ki kanadsko zgodovino in pokrajino jemlje kot eksempel za člo-
veško stanje, pa je problematika identifikacije kljub »kanadski« motivi-
ki sekundarna – in v mnoštvu nasprotujočih si pomenov, ki jih dobiva-
jo motivi prerije, Indijancev in mesta, je kakršen koli poizkus poenotu-
jočega branja mita ali zgodovine otežen, če ne nemogoč. Takšna, lahko
bi ji rekli eksistencialna, eksemplaričnost je za zrelega Newlova značil-
na. Toposa prerije in Indijancev se v poznih zbirkah postopoma umika-
ta. Reprezentacije Indijancev neposredno kažejo na razkroj stereotipov
o staroselcih, tako da je mit zlate dobe – kot v pesmi Like a River (Ka-
kor reka) iz zbirke Lies (1972) – v najboljšem primeru prikazan kot no-
stalgična, za vselej izgubljena preteklost, in namesto prikrivanja kot raz-
krivanje nasilnih hierarhičnih odnosov belcev v razmerju do staroselcev:
181 Newlove, Apology for absence, 61, v. 15–17.
182 Isto, 62–63.
183 Isto, 65.
